Tudi nemški škofje izdali smernice za prejemanje zakramentov
Slovenija | 03.02.2017, 09:38 Marjana Debevec
Potem ko so smernice za uveljavljanje papeževe spodbude Radost ljubezni pripravili malteški škofje, so to storili tudi v nemški škofovski konferenci. Med drugim so poudarili, da podeljevanje zakramentov ne more biti samodejno. V določenih primerih, ko je subjektivna odgovornost za življenje v neurejenih razmerah manjša, pa priporočajo temeljiti duhovni proces, kateremu bi lahko sledilo prejemanje zakramentov.
Kot je znano, doslej vsem katoličanom, ki so po civilni razvezi sklenili nov zakon, ni bilo dovoljeno prejemanje obhajila, če v novi zvezi niso živeli vzdržno. Temelj za takšno odločitev je nauk o neločljivosti zakonske zveze, kar po besedah nemških škofov sodi med nepogrešljive zaklade vere. »Papež ni postavil pod vprašaj neločljivost zakonske zveze, ta je namreč dana od Boga in kot taka je Božja zapoved. Postavil si je vprašanja prav nasprotna in sicer: Kaj pomaga zakoncem, da utrdijo to zvezo, katero so svobodno sklenili«, je za naš radio povedal p. dr. Peter Rožič.
Neločljivost zakonske zveze torej ostaja, obenem pa papež spodbuja razločevalni pogled na posamezne življenjske položaje. Pri tem naj omenimo primer enega izmed slovenskih škofov, ki je še kot župnik nekaterim staršem prvoobhajancev, ki so sicer živeli v cerkveno neurejenih razmerah, dovolil enkratni prejem zakramenta svete spovedi. Pretreslo ga je, ker se je šest mater spovedalo greha splava, ki bi jih sicer lahko težil za vedno.
Na papeževe smernice o razločevanju od primera do primera, ki naj bi ga duhovnik temeljito in po točno določenih korakih opravil, so se v zadnjem času pojavile različne kritike. Nanje sicer sveti oče neposredno ni odgovoril, je pa v sami apostolski spodbudi jasno zapisan pomen razločevanja od primera do primera, pojasnjuje p. Rožič.
»V vsakem primeru, naj si bo še tako težek in takšen, ki poraja veliko vprašanj za dogmatike in poznavalce kanonskega prava, na način, ki bo odgovoril na vprašanje dotične osebe; se pravi ne na abstraktno vprašanje, ki je povezano z določeno abstraktno sicer pomembno idejo, ampak na način odnosa. Na način razvoja človekove osebe v Kristusu.« Na podoben način so papeževo spodbudo v svojih smernicah pojasnili tudi malteški škofje. Gre torej za posamezne primere in neko duhovno pot, ki naj bi jo posameznik prehodil, še vedno pa za te pare ostajajo druge možnosti za vključevanje v življenje Cerkve, ki ne vključujejo prejemanja zakramentov.