Svečnica in dan posvečenega življenja
Cerkev na Slovenskem Marta Jerebič
V Katoliški Cerkvi danes obhajamo praznik Jezusovega darovanja v templju ali svečnico. S tem praznikom je povezano tudi redovništvo in Bogu posvečeno življenje v Cerkvi. Letos tako obhajamo že 21. dan posvečenega življenja. Redovniki in redovnice se bodo ob papežu Frančišku zbrali v vatikanski baziliki. Maša se bo začela ob 17. uri in 30 minut. Slovenski redovniki in redovnice pa so se oziroma se še bodo danes zbrali z ordinariji posameznih škofij.
Praznovanje dneva posvečenega življenja ima po besedah svetega Janeza Pavla II. tri pomene:1. Notranja nuja, da slovesneje hvalimo Boga in se mu zahvalimo za veliki dar posvečenega življenja, ki bogati in razveseljuje krščansko skupnost. Tako smo za geslo tega dne izbrali besede iz logotipa leta posvečenega življenja: Evangelij, preroštvo, upanje. Papež Frančišek nam je v svoji spodbudi Prebudite se! ob začetku leta posvečenega življenja nakazal tri prednostne cilje z željo, da bi uresničili svojo poklicanost tako, da bi gledali na preteklost s hvaležnostjo, živeli sedanjost z navdušenjem in sprejemali prihodnost z upanjem.
2. Drugi namen tega dneva je v tem, da bi Božje ljudstvo bolj spoznalo in cenilo posvečeno življenje, zato so tudi tokrat verniki vabljeni, da se nam pridružijo. Spodbudimo vernike v posameznih župni jah, da se nam na praznik pridružijo že pri češčenju ali pri maši v posamezni škofi ji.
3. Tretji namen pa zadeva nas posvečene osebe in nas vabi, da bi skupaj slovesno slavili čudovita dela, ki jih Bog dela po nas.
Na praznik Jezusovega darovanja v templju bodo škofje ordinariji posameznih škofij darovali svete maše:
Celjska škofija
Celje - Sv. Jožef, ob 14.30 molitvena ura, ob 15.00 somaševanje redovnikov s škofom.
Koprska škofija
Dan posvečenega življenja v Ilirski Bistrici s sveto mašo ob 11. uri, ki jo daruje škof msgr. dr. Jurij Bizjak.
Ljubljanska nadškofija
Sveto mašo bo v župniji Ljubljana – Vič ob 15. uri daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.
Mariborska nadškofija
Sveta maša bo na Ptuju, v župniji Sv. Petra in Pavla, ob 15.30.
Murskosoboška škofija
Dan posvečenega življenja bo pri Gradu, ob 10. uri.
Novomeška škofija
Maša na dan posvečenega življenja ob 10.30, ob 10. uri bo molitvena ura v kapeli Baragovega zavoda.
Kot poroča s. Brigita Zelič, so tam pred 130 leti šolske notredamske sestre začele svoje bogato vzgojno poslanstvo, ki je zaslovelo daleč naokrog. Po vojni jih je tedanja oblast izgnala in njihovo kapelo spremenila v šolsko telovadnico. Ob ustanovitvi škofije so sestre vso denacionalizirano zgradbo podarile škofiji, ki je v istem prostoru, kot je bila nekoč, obnovila kapelo. Tako je škof Glavan danes v uvodu v sveto mašo z velikim veseljem vsem zbranim lahko spregovoril o moči krščanskega upanja, ki se v teku časov izkaže kot utemeljeno, saj njegovi sadovi časa postanejo tudi vidni.
V homiliji je vse prisotne nato povabil zlasti k prinašanju Kristusove luči upanja sodobnikom in opozoril, da zmorejo biti luč le če Božjo besedo živijo v globokem notranjem ter izžarevajočem veselju.
S sestrami in brati, ki so bili danes zbrani v kapeli Zavoda Friderika Ireneja Baraga v novomeškem Šmihelu so bile duhovno povezane tudi sestre karmeličane v Mirni peči ter kartuzijani v Pleterjah. Ti so v svojem sporočilu zbranim naslovili spodbudo, naj kakor starček Simeon, ki je pričakoval Izraelovo tolažbo, tudi vsi posvečeni hrepenijo le po Bogu, da bi ga mogli tudi oni prepoznati in sprejeti, ko prihaja k nam skrit v vsakdanjih dogodkih življenja.
Upadanje števila posvečenih
V Sloveniji je leta 2015 delovalo približno 750 redovnikov in redovnic. Upadlo je zlasti število redovnic. Od leta 2005 do leta 2015 za 17 odstotkov.
Jezusovo darovanje, svečnica
Prvotno ime praznika je bilo Marijino očiščevanje, kajti po Mojzesovi postavi je morala vsaka mati, ki je rodila sina, štirideseti dan po porodu priti v tempelj, tam darovati in se tako »očistiti«. Temu predpisu se je podredila tudi Marija, Jezusova mati. Ona je Jezusa spočela in rodila deviško, zato je obred očiščevanja ni obvezoval, vendar se mu je podvrgla. Kakor v vsem, se je tudi v tem pokazala za Gospodovo deklo in izpolnila Božjo postavo. Zapis o tem dogodku se v Svetem pismu nahaja v Lukovem evangeliju.
Spomin na ta dogodek je prva Cerkev v Jeruzalemu obhajala že ob koncu 4. stoletja. Praznovanje je bilo zelo slovesno: obsegalo je procesijo, pridigo in mašo, sprva pa še ni imelo posebnega imena. Ko se je praznovanje širilo, je ime dobilo po srečanju s starčkom Simeonom in Ano v jeruzalemskem templju. V ljudskem praznovanju je stopilo v ospredje proslavljanje Kristusa, ki ga je Simeon v svojem hvalospevu imenoval »luč v razsvetljenje poganov«. Na besede starčka Simeona se sklicuje starodavni bogoslužni običaj blagoslavljanja sveč, ki se razvije v procesijo s svečami. O tem obredu poroča znamenita romarica Silvija v svojem spisu s konca 4. stoletja, ki se nanaša na Jeruzalem. Za Rim poročilo o tem obredu in procesiji iz ene cerkve v drugo obstaja iz časa papeža Sergija I. (687–692).
Po obredu blagoslavljanja sveč »je praznik znan kot svečnica oziroma praznik luči. Hrepenenje po svetlobi je med prvobitnimi značilnostmi človeške narave,« piše slovenski etnograf Niko Kuret (1906–1995). Cerkev, ki je na ta dan uvedla blagoslov sveč in obhod z gorečimi svečami, je upoštevala človeško naravo in starodavno izročilo; šego je povzdignila v svet nadnarave, v cerkven obred: v njem je »luč« prispodoba Mesija, ki »razsvetljuje človeštvo«, mu razodeva smisel sveta in življenja.[1]
