Korenine drže narod

12. 11. 2015, 16:47 Matjaž Merljak

Kot poroča Silvija Tekavec iz Našega doma San Justo v Buenos Airesu, je bilo leto 2015 zaznamovano s številnimi obletnicami, vezanimi na dogodke med drugo svetovno vojno in po njej. To jih je nagnilo k razmišljanju, kako za prihajajoče rodove spremeniti boleče spomine tistih burnih časov v slike upanja.

Odgovor so našli v lepih verzih koroškega pesnika Maksa Sorgo, ko je pesnil o narodu in ga primerjal z drevesom in prepričljivo zagotovil, da »korenine ga drže.« Korenine drže narod.

Korenine globoko črpajo sok življenja in preusmerijo pridobljeno energijo v prečudovite veje, cvetove in sadove.

Na pobudo učiteljic Balantičeve šole, so povabili družine šolarjev, naj se pridružijo prizadevanju za dokumentarno razstave. Prvič se je razstava v Našem domu predstavila meseca junija za Spominsko proslavo; razširjena verzija predstavitve s sodelovanjem večjega števila družin, povezanih z našim okrajem, pa se je izvedla na dan 59. obletnice Našega doma, 11. oktobra.

Prvoten namen razstave je bil spomin 70-letnice konca II. svetovne vojne, obeleženje slovenske tragedije pokolov in pričetka diaspore, ko so bili tisoči pokončnih, drugih vernih Slovencev pahnjenih v svet. Predlagali so poglavitne točke predstavitve vsake družine, ki naj bi s plakati razložila razsežnost in posledice dogodkov - tragedije, ki po 70. letih še vedno zahtevajo razjasnilo in popravo za svež, nov začetek Slovenije. Na kožo so pisane besede ameriškega pesnika in filozofa Georgeja Santayane: »Tisti, ki se ne spominjajo preteklosti, so obsojeni, da jo še enkrat ponovijo z vsemi napakami.«

Z razstavo je nastalo enkratno delo, kjer so dokumentirane naše korenine: prikazana je pot begunstva, taboriščno življenje, odhod v (takrat) neznani svet. V razstavi so zapisane osebne zgodbe; vključen je popis žrtev in pogrešanih svojcev.

Izredna razstava je naredila globok učinek na izvajalce, kakor tudi na obiskovalce. Prvi so se poglobili v družinsko zgodbo, drugi so pri ogledu fotografij iskali znane obraze, nekateri so izvedeli marsikaj novega ali vključeno zaokrožili kako odprto poglavje osebnega ali družinskega zaporedja zgodovine.

V fotografijah je prikazano obdobje, ki so ga slovenske družine, priseljene v naš okraj San Justo - ali so z nami povezane - ter njihovi potomci, prestali in prebrodili v času med in po II. svetovni vojni. Zasledimo tudi sporočilo upanja, vere, samozavesti in pričevanje mogočne, globoke življenjske sile, ki je omogočila obstoj.

Pozdravljamo uspešno prizadevanje in brezhibno izvedbo koncepta. Bogata, okusno pripravljena, dobro razsvetljena razstava je bila vredna obiska.

Organizatorji so izrekli iskreno hvaležnost vsem družinam, ki so s svojimi prispevki osvetlile del temne slovenske zgodovine, se poklonile junakom, ki so si izvolili vero v Boga in življenje v svobodi ter niso klonile pritiskom. Zahvala naj gre seveda pobudnicam, izvajalcem ter številnim pomočnikom, ki so omogočili izvedbo razstave.