Pri zdravniku
Analiza: ZZZS bi moral dobiti dodaten denar iz državnega proračuna
Zdravstvo | Petra Stopar
Decembra lahko pričakujemo celotno predstavitev analize slovenskega zdravstvenega sistema, ki jo je izvedla Svetovna zdravstvena organizacija skupaj s slovenskimi in tujimi strokovnjaki. Na podlagi analize je pripravila različne možnosti za uravnoteženje financiranja zdravstvene blagajne. Med drugim je predlagala, da se ta delno financira iz državnega proračuna.
Glavna ugotovitev pregleda izdatkov v zdravstvu kaže, da so prihodki zelo odvisni od nihanj na trgu, saj tri četrtine prihodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije predstavljajo prispevki zaposlenih.
Kot pravijo strokovnjaki, je zagotovitev dodatnih virov iz državnega proračuna kot pomoč pri financiranju zdravstvenih storitev videti kot neizbežna možnost, da se zagotovi dolgoročna finančna vzdržnost, saj kot pravi svetovalec Svetovne zdravstvene organizacije Tamas Evetovits: »Ne zanašajte se toliko na davke od dohodkov prebivalstva, saj se vaše prebivalstvo stara.«
Tako so med scenariji za financiranje zdravstvene blagajne še 20-odstotno povišanje prispevne stopnje za upokojence, financiranje transferja za otroke v višini 20 evrov na mesec iz proračuna, povišanje premije za obvezno zdravstveno zavarovanje za tri odstotke, uvedba plačevanja prispevkov za zavarovanje od prihodkov od najemnin, dividend itd. Od vseh teh ukrepov bi se v ZZZS nateklo dodatnih več milijonov evrov.
Kar zadeva sistem dodatnega zdravstvenega zavarovanja, je ta dober, državljane pa ščiti pred doplačili, ki so visoka in zato zmanjšujejo enakost. »Če hočete večjo enakost, morajo biti doplačila veliko nižja. Pravo vprašanje torej ni, ali je potrebno dodatno zavarovanje, vprašanje je, zakaj so doplačila tako visoka,« poudarja Evetovits. Postopna ukinitev doplačil bi bila možna z nadomestitvijo dodatnega zavarovanja z obvezno javno dajatvijo ali popolno ukinitvijo doplačil.
Izboljšati je treba tudi področje zdravstvenih storitev. »To lahko dosežete s podrobnejšimi pogodbami z izvajalci, z izbiranjem tistih izvajalcev, ki bodo opravljali storitve, ki jih prebivalstvo potrebuje,« je dejal svetovalec Evropskega observatorija Wilm Quentin.
