ADP in Slovenci na avstrijskem Koroškem in Štajerskem

| 10.10.2015, 07:03 Matjaž Merljak

Danes je 95-obletnica koroškega plebiscita, letos pa mineva tudi 60 let od podpisa Avstrijskem državne pogodbe ADP. Ta v 7. členu podrobno določa tudi obveznosti Dunaja do slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Kako pomen in aktualnost ADP vidijo predstavniki koroških in štajerskih Slovencev, je skušala ugotovili tudi okrogla miza v katoliškem domu prosvete v Tinjah.

Na srečanju, ki je bilo 5. marca 2015, so sodelovali predstavniki političnih in manjšinskih organizacij: Nanti Olip, poslovodeči podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS); mag. Zalka Kuchling, deželnozborska poslanka, podpredsednica Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKSS); ddr. Stanko Horvath, predsednik Hrvatskega kulturnega društva na Gradiščanskem (HKD); mag. Susanne Weitlaner, predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko; dr. Filip Ogris-Martič, odbornik Delovne skupnosti avstrijskih narodnosti v SPO socialdemokratska stranka (DESKAN), predsednik Nadzornega odbora Zveze slovenskih organizacij (ZSO); Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste. Pogovor je vodil pravnik mag. Dejan Valentinčič.

Nanti Olip je dejal, da je ADP mednarodna pogodba, ki ima veljavnost v avstrijskem ustavnem rangu. Pravice, ki so si jih koroški Slovenci priborili v preteklosti, temeljijo prav na 7. čl. ADP. Ugodnosti, ki bi sledile iz česa drugega, ni. Pri uveljavljanju pravic so bile velike težave. Šlo je za teptanje mednarodnega prava in tudi avstrijskega prava. To je z odprtimi očmi gledala Avstrija. Naglasil je, da je potrebna prilagoditev 7. člena APD v smislu moderne zakonodaje v korist narodne skupnosti, torej prilagoditev glede na današnji čas (šolstvo, sodišča, javna uprava ...) Škoda, ki se je naredila, ni popravljiva, a zadeve je treba končati takoj oz. zdaj. Dejal je, da je glede na zgodovinske okoliščine Avstrija pravice dolžna udejanjiti z obrestmi. O vprašanju nasledstva Slovenije je dejal, da je taka država z vzorno ureditvijo manjšinske zaščite ni le upravičena do tega nasledstva, ampak je vzor v Evropi.

Zalka Kuchling meni, da je ADP zelo moderen in napreden zgodovinski dokument, ki ima še danes svojo veljavo, a še ni izpolnjen. V deželnem zboru se zavzema za slov. skupnost v stranki Zelenih in kot članica odborov s področij prava, šolskih ter evropskih vprašanj. Stvari se po njenih besedah premikajo počasi, dežela ve za probleme ter jih želi razrešiti, Slovenci pa si morajo pridobiti pozornost do narodne skupnosti. Tu jim lahko pomagajo različne skupnosti in posamezniki. Meni, da koroški Slovenci lahko delujejo in posredujejo svoje želje v vseh koroških koalicijskih strankah. Pomembno se ji zdi zavedanja, kaj zmoremo, kje stojimo, kako se lotimo problemov ter da se jih lotimo stvarno in v dobrem vzdušju.

Mag. Susanne Weitlaner je opisala položaj Slovencev na avstrijskem Štajerskem, ki so izrecno omenjeni v ADP, a so morali vrsto let živeti brez kakršne koli podpore s strani države in dežele. Kar je doseglo društvo Člen 7, ne bi dosegli, če ne bi bilo ADP. Meni, da je ADP podlaga za njihovo delo, sprašuje pa se, ali je potrebno za uveljavljanje pravic treba iti v tožbe in podobne procese. Po njenih besedah je pomembno vzdušje v narodu: zakon nič ne pomaga, če ga družba ni pripravljena sprejeti in živeti. Od leta 1955, ko je bil ADP podpisan, do ustanovitve društva Člen 7 leta 1988 ni bilo ničesar, kar bi podpiralo slovensko govoreče ljudi na avstrijskem Štajerskem, dežela je le čakala na asimilacijo. Zdaj vidi, da so ljudje bolj odprti in da so na pravi poti.

Filip Ogris-Martič meni, da člen 7. ADP velja, a interpretacije pravic, ki izhajajo iz njega, so različne. Zdi se mu aktualen, a je prepričan, da je danes drugačnega pomena kot je bil pred 60-imi leti.

Gabriel Hribar je dejal, da manjšina potrebuje pozitivno diskriminacijo in da je vitalno najmočnejši element šolstvo, ki mu je potrebno nameniti posebno pozornost.

Dogodka se je udeležil tudi predsednik Hrvatskega kulturnega društva na Gradiščanskem Stanko Horvath, ki se je zavzel, da naj tako Slovenija kot Hrvaška prijavita nasledstvo k ADP ter da se narodne skupnosti v Avstriji nikakor ne smejo odpovedati pravici do kolektivne tožbe.

Pred to okroglo mizo je bila še okrogla miza na temo: Avstrijska državna pogodba in avstrijsko-slovenski odnosi z vidika strokovnjakov. Sodelovali so: dr. Angelika Mlinar, evropska poslanka, članica Zbora narodnih predstavnikov pri Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS), doktorica mednarodnega prava; prof. dr. Mirjam Škrk, profesorica mednarodnega prava in predstojnica katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, bivša podpredsednica Ustavnega sodišča RS; doc. dr. Jernej Letnar Černič, docent za mednarodno pravo in pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije in Evropski pravni fakulteti; mag. Rudi Vouk, odvetnik, Društvo koroških slovenskih pravnikov in dr. Teodor Domej, zgodovinar. Moderiral je mag. Dejan Valentinčič, asistent za ustavno pravo in človekove pravice na Fakulteti za uporabne družbene študije.