Je ADP še aktualna ali ne?

| 14.05.2015, 07:45 Matjaž Merljak

Naša severna soseda je 15. maja 1955 podpisala avstrijsko državno pogodbo (ADP), uradno pogodbo o vnovični vzpostavitvi samostojne in demokratične republike, s katero je država deset let po koncu druge svetovne vojne dobila povrnjeno polno suverenost. ADP v 7. členu podrobno določa tudi obveznosti Dunaja do slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Avstrija teh obveznosti doslej še ni izpolnila v celoti.

Letos mineva 60 let od podpisa ADP, ki je Avstriji leta 1955 vrnila samostojnost in neodvisnost. A Avstrija ADP nikoli ni razumela kot temelj svoje državnosti, na katerega bi bila ponosna in bi se opirala, ampak bolj kot odvečno breme. Tako je tudi že takoj po padcu Berlinskega zidu želela doseči, da se ADP označi kot zastarelo in neaktualno, a ji to ni uspelo.

Največji kamen spotike za Avstrijo pa je vedno bil 7. člen ADP, ki zagotavlja pravice za koroške in štajerske Slovence ter gradiščanske Hrvate. Ta vse do danes ni v celoti izpolnjen. Trdimo lahko celo, da brez tega temelja koroški Slovenci najverjetneje ne bi uživali nobenih manjšinskih pravic. Tudi avstrijsko Ustavno sodišče je svoje odločbe v prid dvojezičnosti utemeljilo prav na 7. členu ADP.

A od sprejetja kompromisa o dvojezičnih krajevnih napisih leta 2011 se koroški Slovenci ne morejo več sklicevati na ADP, kompromis je namreč bil sprejet kot ustavni zakon in je enakovreden ADP, čeprav daje bistveno manj pravic kot jih predvideva 7. člen. ADP pa Avstrijo še vedno obvezuje kot mednarodna pogodba. Česar torej koroški Slovenci ne morejo več doseči pred Ustavnim sodiščem, bi lahko dosegle druge države, posebej Slovenija kot država zaščitnica slovenske narodne skupnosti. A Slovenija vse do danes ni naznanila svojega nasledstva po Jugoslaviji, kot država sopodpisnica ADP. Nekateri menijo, da je to ključna težava, zakaj se tako zatika pri izpolnjevanju manjšinskih pravic, drugi pa prijavi nasledstva s strani Slovenije nasprotujejo, saj se bojijo, da bi to poslabšalo avstrijsko-slovenske odnose.

Na okrogli mizi, ki je 5. marca 2015, potekala v katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem so soočili mnenja strokovnjakov in političnih ter manjšinskih predstavnikov. Odgovarjali so na vprašanja v kakšnih zgodovinskih okoliščinah je ADP nastala, koliko je danes še aktualna, kako izboljšati položaj narodnih skupnosti ter ali naj Slovenija prijavi nasledstvo k ADP. Ta diskusija je bila še posebej pomembna v času, ko se na Koroškem sprejema nova deželna ustava.

Na prvi okrogli mizi, ki jo je vodil mag. Dejan Valentinčič, asistent za ustavno pravo in človekove pravice na Fakulteti za uporabne družbene študije,je bila tema Avstrijska državna pogodba in avstrijsko-slovenski odnosi z vidika strokovnjakov. Dr. Angelika Mlinar, evropska poslanka, članica Zbora narodnih predstavnikov pri Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS), doktorica mednarodnega prava pravi, da je ADP in njen 7. člen osnova vseh pravic za manjšino. Zato je zanjo ADP aktualna in je mnenja, da so pravice je delno izpolnjene. Meni, da bi bilo v obojestranskem interesu, da Slovenija in Hrvaška v pogodbi nasledita nekdanjo Jugoslavijo.

Zgodovinar dr. Teodor Domej je ADP postavil v zgodovinski okvir. „Avstrija je bila leta 1945 zasedena od štirih držav. Sledilo je obdobje hladne vojne, znotraj te je bil informbiro, ki je vplival na manjšinski člen ADP. Bilo je sredi t.i. nacionalnega obdobja. Manjšinske pravice v Evropi niso bile v ospredju. Tudi Jugoslavija ni imela v ospredju manjšinski pravic, ampak ozemlje, kjer koroški Slovenci živijo.)

Odvetnik mag. Rudi Vouk, predstavnik Društva koroških slovenskih pravnikov, se je ustavil pri posameznih odstavkih člena. Izpolnjen je tisti, ki govori o društvih in lastnih manjšinski organizacijah, del o šolstvu je po njegovem povezan s spremembami šolskega sistema v Avstriji, pravica do uradnega jezika ni izpolnjena pri sodnem jeziku in tudi pri dvojezični topografiji, prav tako ni izpolnjen odstavek, ki govori o prepovedi organizacij, ki so sovražne do manjšine. Rudi Vouk še pravi, da je ADP je dokument mednarodnega prava, slednje pa preneha veljati, če se ne uporablja in tega nihče ne zahteva. Dejal je še, da so koroški Slovenci že izmučeni, da je treba za vsako stvar vlagati pravna sredstva, zato si želijo pomoči tudi na drugi ravni.

Prof. dr. Mirjam Škrk, profesorica mednarodnega prava in predstojnica katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, bivša podpredsednica Ustavnega sodišča RS, se je v svojem razmišljanju ustavila ob polnem imenu ADP, to je Pogodba o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije. Pravi, da je zaradi njene narave še vedno aktualna. Slovenska mednarodnopravna stroka je enotna, da je Slovenija upravičena do nasledstva ADP, a neenotna, ali je treba to nasledstvo sporočiti depozitarju ali ne. Škrkova je na strani tistih, ki misli, da je to potrebno, a vprašanje je, kako to danes storiti. Misli, da je Slovenija morala svoj status do ADP urediti in je tudi upravičena do njega, treba pa bo razmišljati o sistemskem pristopu.

Doc. dr. Jernej Letnar Černič, docent za mednarodno pravo in pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije in Evropski pravni fakulteti, ugotavlja, da ADP Avstriji še danes daje negativne in pozitivne obveznosti. Slednje pomeni, da mora storiti nekaj več, da bodo pravice slovenske narodne skupnosti varovane v pozitivnem in negativnem smislu, da bodo narodne skupnosti cvetele ... Po njegovem je Slovenija zamudila čas leta 1992/93, ko se je priglaševala drugim mednarodnim pogodbam. Dejal je še, da mora Republika Slovenija storiti nekaj več in mora z diplomatskimi notami pritiskati na Republiko Avstrijo, da mora izpolniti ADP in da finančno breme od Slovenije pride na Avstrijo.