Radio Ognjišče
Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Jakob ČukJakob Čuk
Marcel KrekMarcel Krek
dr. Ivan Štuhec (foto: Izidor Šček)
dr. Ivan Štuhec | (foto: Izidor Šček)

Štuhec: Nismo normalna demokratična država

Slovenija Tanja Dominko

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo z moralnim teologom in publicistom dr. Ivanom Štuhecem govorili o razvoju dogodkov ob razrešitvi vodstva Družbe za upravljanje terjatev bank, o problematiki beguncev in tudi o sinodi o družini ter o čakanju na odločitev ustavnih sodnikov o referendumu.

Največja bedarija je, da se v Sloveniji vselej vse začne in konča pri plačah. Slovenci res nekaterih stvari ne razumemo. To so bili tujci, dobili so plačo, kot bi jo dobili na Švedskem, v Nemčiji ali v Bruslju, ne v Sloveniji. Da to ni primerljivo, je jasno. Ampak ti tujci bi naredili več koristi, kot je zdaj narejene škode.“ Po njegovem mnenju je glavni interes tistih, ki so DUTB rušili, ta, da se spona med politiko in gospodarstvom in tako imenovanim družbenim premoženjem ne pretrga, in da ti kanali, prek katerih črpajo denar, ostanejo nedotaknjeni. Pri razrešitvi vodstva DUTB gre za to, da se prepreči konec tranzicije in nadaljuje splošno korupcijo, je prepričan Štuhec.

Ob robu dogajanja na vrhu slabe banke je dr. Štuhec podvomil, če bodo sploh še pripravljeni strokovnjaki iz tujine priti v Slovenijo. „Slovenija ni normalna demokratična država, na več področjih je zdrsnila v čas pred osamosvojitvijo. To ni mačji kašelj. Kako bomo iz tega zlezli s politično garnituro, ki se temu ne upre? Težko. Nove obraze so inštalirali zato, da bi lahko služili starim.

Že kar nekaj časa čakamo, da bo ustavno sodišče obelodanilo odločitev v zvezi z referendumom o zakonski zvezi. Potem ko je zadnji dan v septembru nekaj medijev že objavilo, da je referendum dovoljen, je ustavno sodišče to zanikalo, češ da odločitve še ni. „Najbrž je bil to spet medijski spin.“ Njegov namen je po besedah Štuheca ta, da se ustvari zmeda, da ljudje ne bi vedeli, ali se je zbiranje podpisov že začelo ali ne. „Po mojem je šlo samo za to, da se ljudi zmede in da se pri njih ustvari vtis vseenosti ali apatičnosti.“

Celotno polemiko okoli istospolnih skupnosti jemlje kot nekakšen paradoks. Njihovi problemi so lahko rešljivi znotraj zakonodaje, ne pa da se celotna družba ukvarja s tem, meni Štuhec. „Ta problem je sicer lahko nek objektivni problem, ampak mi iz njega delamo neke vrste civilizacijski, vrednostni, kulturni preobrat v družbi in to v imenu neke naprednosti, modernosti. Kakšna pa je ta naprednost, če lahko izračunamo, da na osnovi te „napredne“ prakse čez 100 let ne bo nobenega potomca več? Kakšna je to revolucionarnost in naprednost?! To je samomorilna, nihilistična ideologija, ne pa napredna. Napredna je tista, ki misli naprej.“ Štuhec upa, da se Slovenci počasi zavedajo, kje je realen problem te družbe in da pri referendumu ne gre za reševanje neke skupine v državi, saj če se jim kratijo neke pravice, se to da urediti z zakonom. Če pa hoče nekdo zamenjati kulturni, vrednostni temelj, ima pred očmi neke druge interese. "In tu gre za to, da želi skupina ljudi doseči kulturni preobrat v vrednostnih paradigmah.“

O begunski problematiki pa se dr. Štuhec strinja, da so na vojnem območju žrtve, ampak čudi se, zakaj Evropa doslej ni vzpostavila zanje zračnega mostu. „In bi pripeljala v Evropo tiste begunce, ki si zaslužijo, ki so pravi begunci. Zdaj pa mislim, da gre za proces, v katerem se poskuša begunsko problematiko zlorabiti za eksportiranje idej in ideologije nasilne islamske države.“ Štuhec je bil pred kratkim na nekem kongresu, ki so se ga v Sarajevu udeležili tudi muslimani. „Ni nobenega navdušenja nad tem, kaj se v Evropi dogaja.“ Poznajo to zgodbo, ker so se takoimenovani vahabiti v času vojne v Bosni infiltrirali v njihovo državo in so poskušali tam prodreti z radikalnimi islamskimi stališči, ampak jim hvala Bogu zaenkrat ne uspeva. O vlogi Nemčije je Štuhec prepričan, da si z uvažanjem beguncev rešuje svojo demografsko situacijo. Hkrati dvomi o resnih namenih Rusije, da reši Sirijo konflikta, meni, da so v ozadju gotovo kakšni interesi.

Ob koncu pogovora je omenil tudi svoj pogled na sinodo škofov v Vatikanu, a podrobneje bo o njej mogoče spregovoriti v prihodnji oddaji.

Slovenija, Politika, Oddaje
Otroci radi poslušajo zgodbe adventnega koledarja (photo: Družina Hren) Otroci radi poslušajo zgodbe adventnega koledarja (photo: Družina Hren)

Adventni koledar za otroke: Še nove figurice!

Multimedijski adventni koledar za otroke nam je tudi v tem tednu ponudil nove zanimive in napete zgodbe in tako bo še vse dni do božiča. Obljuba dela dolg in tako smo za vse otroške roke, ki ...

Katehumeni (photo: Boštjan Prevc) Katehumeni (photo: Boštjan Prevc)

Skupna fotografija v stolnici, ki je razveselila

Na tretjo adventno nedeljo vsako leto v ljubljanski stolnici poteka srečanje katehumenov, pripravnikov na prejem zakramentov uvajanja, torej svetega krsta, svete birme in svete evharistije.

Alenka Rebula: 'Toplino je treba nujno negovati pozimi, da nam je tudi mraz blagodejen. Mraz te stisne in porine v zavetje notranje topline, v korenine, ker tam se poraja življenje za pomlad.' (photo: Cristian Escobar / Unsplash) Alenka Rebula: 'Toplino je treba nujno negovati pozimi, da nam je tudi mraz blagodejen. Mraz te stisne in porine v zavetje notranje topline, v korenine, ker tam se poraja življenje za pomlad.' (photo: Cristian Escobar / Unsplash)

Alenka Rebula: Smo varuhi svojega miru

V sklopu rednih pogovorov z Alenko Rebulo smo v adventu govorili o pomenu priprav na praznično obdobje. Mnogo je lepega, polno zabav in vrvenja, koliko pa je resničnih prepoznav naših globljih ...

Gostja Urška Česnik in voditelj oddaje Blaž Lesnik (photo: Andrej Šinko) Gostja Urška Česnik in voditelj oddaje Blaž Lesnik (photo: Andrej Šinko)

»Učenje iz napak je najhitrejša pot do uspeha«

Delavnica, ki v Socialni akademiji že ima svoje mesto, je tokrat dobila svojo polurno različico v radijski oddaji Svetovalnica. Gre za delavnico, kjer se govori o napakah, učenju in osebni rasti. ...

Avdio player - naslovnica