Vse več ljudi na ulici
Politika Petra Stopar
10. oktober je še posebej posvečen brezdomcem. Potem ko je v torek na brezdomno problematiko opozorila varuhinja človekovih pravic, je Slovenija včeraj dobila še nacionalno strategijo za brezdomne in socialno izključene. Prav tako je bil včeraj dan odprtih vrat zavetišč po vsej državi. Največ dogodkov je v Mariboru, kjer so lani našteli kar 416 brezdomcev, v celotni Sloveniji pa jih je nekaj več kot štiri tisoč. Po ocenah pristojnih organizacij število teh ljudi narašča.
Predsednik mreže Brezdomni in vodja zavetišča v Mariboru pod okriljem Nadškofijske Karitas Maribor Boštjan Cvetič pravi, da če so bili včasih na robu posamezniki, so danes to cele družine. O kapacitetah v Mariboru je dejal, da je za brezdomce na voljo 65 postelj v dveh zavetiščih, a bi jih po Cvetičevih besedah potrebovali še veliko več, predvsem za družine. Samo v zavetišče Nadškofijske Karitas se je lani zateklo okoli sto različnih oseb. Da bi razbili stereotipe, povezane z brezdomstvom, in opozorili na zaskrbljujoče trende na tem področju, so že včeraj pripravili dan odprtih vrat zavetišč in vrsto drugih dogodkov.
V mariborskih zavetiščih so ob tem predstavili bivalnik, ki je edini odprti tip zavetišča pri nas, in vrt, na katerem si brezdomci pridelujejo hrano. »Za zavetišče odprtega tipa lahko rečem, da ne beležimo tako velike številke v poletnih mesecih, kot je bila v letošnjem letu. To pomeni, da pride približno trideset ljudi na dan, torej okrog deset več kot v prejšnjih letih. Če se bo to nadaljevalo v zimo, bo to precej alarmantno, saj imamo bivalne enote s pogradi, brezdomci pa so v večji meri v tako slabem stanju, da na pograde niti ne morejo. Tu je velik problem. Ne vemo, kako se bomo lotili tega problema,« je pojasnil Cvetič.
Razmišljali so že o povečanju kapacitet, a treba je po njegovem mnenju delati tudi na preventivi, da se človek sploh ne bi znašel v položaju, ko nima strehe nad glavo: »Ulica je nekaj najtežjega, kar se lahko človeku pripeti, čeprav tudi domovi skrivajo zelo različne zgodbe in žal mi je, da so marsikatera zavetišča bolje urejena, kot marsikateri dom. Tu se potencira slika nekega razkroja naše družbe, ki se je začel s krizo leta 2008.«
Direktorica društva Socio Suzi Kvas pa je ob predstavitvi nacionalne strategije v torek poudarila, da je eden od problemov brezdomnih družin ta, da jih ne morejo namestiti skupaj, saj primanjkuje ustreznih bivalnih enot. Potrebovali bi kakih osemsto bivalnikov. Kot je dodala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, otroci iz takšnih družin pristanejo v rejništvu.
