Slovo od dr. Mirka Gogale

| 30.08.2015, 08:24 Matjaž Merljak

V četrtek, 6. avgusta 2015, je v 96. letu starosti umrl dr. Mirko Gogala, ena pomembnih osebnosti verskega in kulturnega življenja slovenske skupnosti v Argentini. Dr. Gogala je zadnja leta preživel v prostorih Rožmanovega doma. Lansko leto so mu sanhuški rojaki priredili izredno praznovanje njegove železne maše. A zdravje se mu je v zadnjem času poslabšalo, zato so ga sprejeli v vojaško bolnico, kjer je umrl.

Miroslav (Mirko) Gogala je bil rojen 17. julija 1919 v Šmarju-Sap pri Ljubljani. V osnovno šolo je hodil na Jesenicah in na Dovjem. Klasično gimnazijo je obiskoval v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu, kjer je maturiral leta 1938. Po študiju filozofije in teologije na ljubljanski Teološki fakulteti ga je škof dr. Gregorij Rožman posvetil v duhovnika 11. junija 1944. Maja 1945 je odšel v begunstvo preko Avstrije v Italijo, od koder je leta 1948 prišel v Argentino. Tu je leta 1950 napravil doktorat iz teologije na ljubljanski Teološki fakulteti v San Luisu. Leta 1989 je bil imenovan za papeškega častnega prelata. Kot duhovnik je bil do zadnjega inkardiniran v ljubljansko nadškofijo.

Služboval je kot prefekt že v Marijanišču v Ljubljani, kot kaplan Papeške pomoči za begunce v mednarodnem taborišču v Cinecittà v Rimu. V Argentini je bil najprej kaplan v okolici Buenos Airesa. Leta 1954 pa je bil imenovan za notranjega kaplana v vojaški bolnici v Campo de Mayo, tudi v Velikem Buenos Airesu, kjer je deloval s protokolarnim činom podpolkovnika. Za to delo mu je leta 2005 Vrhovno poveljstvo vojaške Sanitete kot prvemu duhovniku podelilo odlikovanje sv. Luka.

Medtem je bil istočasno profesor na raznih višjih šolah, med njimi profesor cerkvenega prava na ljubljanski Teološki fakulteti v izseljenstvu v Adrogué (1957-1965); profesor dogmatične teologije o zakramentih v nadškofijskem semenišču v Rosario; profesor cerkvenega prava v nadškofijskem semenišču v Paraná; profesor cerkvenega prava na Teološki fakulteti univerze Del Salvador, itd.

Poleg tega je bil tudi sodnik cerkvenega sodišča v škofiji San Martín. Ko je bila leta 1978 ustanovljena škofija San Miguel, je bil imenovan za sodnika v tej škofiji.

Od leta 1981 pa prav do svoje upokojitve je bil tudi generalni vikar v škofiji San Miguel. Vmes je bil dvakrat po eno leto škofijski upravitelj, ko je bil sedež izpraznjen, pa dejansko še štiri leta, ko je bil škof odsoten zaradi bolezni.

Nad 20 let je bil voditelj študijskih in pastoralnih sestankov in tečajev za duhovnike. Dolga leta je bil asistent škofijskega odbora Katoliške akcije. Od leta 1994 je bil generalni direktor vseh škofijskih šol, ki jih je čez 30.

Kljub vsemu temu delu med argentinskimi verniki je bil vedno povezan s slovensko skupnostjo in jo je po svojih možnostih pomagal graditi in oblikovati. Bil je tudi soustanovitelj in sourednik revije »Omnes unum« (Vsi eno), ki naj bi povezovala vse slovenske duhovnike v izseljenstvu. V začetku je več let bil član konzorcija verske revije »Duhovno življenje« in je sodeloval pri njej. Ponovno je vodil duhovne vaje za fante in dekleta, za može in žene. Večkrat je govoril raznim organizacijam po krajevnih domovih.

Sodeloval je tudi pri Slovenski kulturni akciji. Ko je bil leta 1966 pri njej ustanovljen teološki odsek, je postal njegov član. Kasneje je bil dolga leta vodja tega odseka, izmenoma pa tudi filozofskega. Iz tega sodelovanja je nastala knjiga »Usoda izseljencev«, ki jo je leta 1996 izdala SKA.

Pogrebne slovesnosti je prevzela na skrb škofija, kateri je posvetil največ svojih življenjskih in duhovniških moči. Pogrebna maša je bila v stolnici v San Miguelu. Daroval jo je škof, msgr. Guillermo Rodríguez Melgarejo, skupaj z izrednim številom duhovnikov in polno cerkvijo vernikov. Prisotni so bili tudi slovenski rojaki, med njimi predsednik Zedinjene Slovenije inž. Jure Komar. Zadnji zemeljski kraj pokojnika je pokopališče škofijskega semenišča v San Miguelu. Naj počiva v miru!