Skoraj tretjina devetošolcev je bila že dvakrat opitih
Sociala Petra Stopar
Nova raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pokazala, da je v Sloveniji alkoholne pijače pila že skoraj polovica fantov in deklet, starih 11, 13 in 15 let. Vsak sedmi devetošolec zaužije alkohol vsaj enkrat tedensko. Na inštitutu vztrajajo pri ukrepu zmanjšanja dostopnosti alkoholnih pijač in poudarjajo pomen odnosa staršev in družbe do pitja alkohola.
Iz raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju je razvidno, da je večina 15-letnikov, torej otrok na pragu srednje šole, že pila alkohol, pri čemer jih je bila skoraj tretjina opitih vsaj dvakrat v življenju.
Razmere se izboljšujejo, pravi dr. Maja Zorko, „saj se je delež mladostnikov, ki pijejo alkoholne pijače vsaj enkrat tedensko, v obdobju od leta 2002 do 2014 znižal. Prav tako se je znižal delež fantov, ki so bili v življenju vsaj dvakrat opiti,“ ne pa tudi deklet. Slovenija je sicer v opijanju in tedenskem pitju med 15-letniki še vedno nad mednarodnim povprečjem.
Vse več je tudi najstnikov, ki so po alkoholu posegli že pri trinajstih letih ali še manj, kar je po oceni inštituta še toliko bolj zaskrbljujoče, saj je tveganje za težave zaradi alkohola v odraslosti višje pri tistih mladostnikih, ki začnejo piti alkohol pri nižji starosti. „Ob tem je treba opozoriti tudi, da so otroci in mladostniki bolj ranljivi za učinke alkohola in se nanje odzivajo drugače kot odrasli, saj so možgani otrok in mladostnikov še vedno v procesu dozorevanja,“ dodaja Zorkova.
Kot prvi dejavnik, ki mladostnike lahko varuje pred pitjem alkohola in nevarnostjo odvisnosti od te substance, strokovnjaki omenjajo družino, nato družbo. „Jasno opredeljena pravila v družini, spremljanje mladostnika s strani staršev in zanimanje za njegove aktivnosti ter občutek varnosti so pomembni dejavniki, ki mladostnika varujejo pred pitjem alkohola. Med dejavniki, ki mladostnika varujejo pred pitjem alkoholnih pijač, so tudi kakovosten odnos oziroma ustrezna komunikacija mladostnika s starši, občutek pripadnosti družini in šolski skupnosti ter skupno načrtovanje prostega časa,“ poudarja mag. Tadeja Hočevar.
V Sloveniji trenutno poteka več kot trideset preventivnih programov, ki so v veliki meri namenjeni mladostnikom, vendar so le redko ovrednoteni z vidika njihove učinkovitosti. Z Zakonom o omejevanju porabe alkohola pa je bila dostopnost do alkohola, ki je še vedno velika, že nekoliko omejena, pravijo na inštitutu. Za več informacij se lahko mladi obrnejo na spletno stran www.tosemjaz.net.
