Pregled domačih dogodkov od 17. do 24. julija 2015

Slovenija | 25.07.2015, 19:00 Petra Stopar

Ko so politiki z eno nogo že vstopili v dopuste, je njih in širšo slovensko javnost pretreslo razkritje o ozadju reševanja meje s Hrvaško. Medtem je v Sloveniji odmevala zaveza o sprejemu 250 beguncev, ki bodo začeli k nam prihajati predvidoma v jeseni, država pa je sprejela zakonsko podlago za odpis dolgov socialno najšibkejšim.

Politika in gospodarstvo

Potem, ko je arbitražno sodišče v Haagu sporočilo, da bo odločitev o določitvi meje objavljena decembra, so hrvaški mediji objavili posnetke pogovorov med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik z zunanjega ministrstva. Sekolec jo je obveščal o podrobnostih zaupnih razprav s predsednikom sodišča Gilbertom Guillaumeom. Z Drenikovo sta nato oblikovala taktiko vplivanja v korist slovenskih argumentov na ostale arbitre.

Med prvimi odzivi je nekdanji direktor Slovenske obveščevalne varnostne agencije Iztok Podbregar ocenil, da je objava posnetkov precej očrnila slovensko stran. Tako Sekolec kot Drenikova sta v četrtek odstopila s položajev. Zadeva je sprožila vrsto vprašanj o domnevnem prisluškovanju Hrvaške slovenskim pogovorom. Zaradi tega se je na nujni seji sestala tudi parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Po besedah njenega predsednika Branka Grimsa obstaja najmanj osem možnih izvorov objavljenih posnetkov, ki jih še preiskujejo. Kdo je potem sploh prisluškoval. Morda ZDA? Nekdanji prvi mož Sove Podbregar ne izključuje možnosti, da bi lahko prisluhe po naročilu opravili kakšni "zasebniki", saj na Balkanu obstajajo takšne organizacije, sestavljene iz izurjenih ljudi, ki izhajajo iz balkanskih vojn v devetdesetih letih.

Po ponedeljkovem dogovoru v Bruslju je postalo uradno in natančno jasno, koliko bo vsaka članica Evropske unije sprejela prebežnikov s Sredozemskega morja, ki trenutno čakajo na dodelitev statusa mednarodne zaščite v Italiji in Grčiji ter beguncev, ki naj bi se k nam trajno preselili iz tretjih držav. Slovenija se je zavezala k številki 250. Na notranjem ministrstvu pripravljajo načrt za nastanitev in oskrbo vseh oseb ob prihodu v Slovenijo, kar naj bi bilo predvidoma jeseni. Evropska poslanka Tanja Fajon je za naš radio kritično odzvala na dogovor članic, ki temelji na prostovoljni ponudbi kapacitet za begunce, in ne na prvotno rečenih kvotah.

Peter Vilfan zapušča poslansko skupino ZaAB in se pridružuje poslanski skupini DeSUS. Kot je pojasnil, zdaj še ne prestopa v to stranko. Iz ZaAB je izstopil decembra lani, današnja poteza je tako po njegovih besedah logična. DeSUS z Vilfanom dobiva enajsti poslanski glas, dodatnega dobiva tudi koalicijska večina. ZaAB ima brez njega le še tri poslance.

Čeprav prodaja Telekoma Slovenije še vedno visi v zraku, je že znano, da se bo število zaposlenih v našem največjem telekomunikacijskem operaterju precej zmanjšalo, letos za 230, prihodnje leto še za 225. Kot so dodali, želijo v prvi fazi to storiti s tako imenovanimi mehkimi ukrepi, to je s sporazumnimi odhodi zaposlenih, z upokojitvami in podobnim.

Družba

V vodstvu največje slovenske bolnišnice po več letih prihaja do sprememb. Potem ko je dosedanji v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Simon Vrhunec napovedal, da bo po 10. avgustu, ko se mu bo iztekel mandat, zapustil ta zavod, je svet UKC imenoval njegovega naslednika Andreja Baričiča. Funkcijo bo opravljal najprej začasno, do objave uradnega razpisa za prvega moža kliničnega centra. Mandat bo začel 11. avgusta. Baričič je ekonomist in profesor na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici, nekdanji direktor Gea Collegea, v času vlade Boruta Pahorja je bil član sveta UKC Ljubljana. Je tudi nekdanji nadzornik Nove Ljubljanske banke.

Od 1. januarja 2016 bo šolsko kosilo v celoti subvencionirano za otroke iz prvega dohodkovnega razreda, za tiste iz drugega bo subvencionirano 70 odstotno in za tiste iz tretjega 40 odstotno.

Poslanci so sprejeli tudi zakon o pogojih za izvedbo odpisa dolgov ljudem v socialni stiski.

Potencialnih upravičencev je do 100 tisoč. Kmalu zatem je v ponedeljek država z več kot 50 predstavniki občin, javnih podjetij, bank, zavarovalnic in človekoljubnih organizacij podpisala sporazum o sodelovanju pri pomoči najšibkejšim oziroma pismo o nameri za pomoč prisilno izseljenim družinam. Med podpisniki je tudi Slovenska Karitas.

V sklopu operativnega programa za materialno pomoč najbolj ogroženim za obdobje 2014-2020 pa je ministrstvo za delo v četrtek objavilo javno naročilo za dobavo blaga v letih 2015 in 2016. Ponudnike vabi k oddaji ponudbe za dobavo moke, jajčnih testenin, brušenega riža, trajnega mleka, jedilnega rafiniranega sončničnega olja in konzervirane zelenjave. Rok za prejem ponudb je 2. september do 9. ure.

Slovensko društvo Hospic z mestne občine Ljubljana še ni prejelo uradne odpovedi najemne pogodbe za Hišo hospic. Ko se bo to zgodilo, bo dokument pogledala njihova pravna služba. Kot je napovedala predsednica društva Renata Roban, bodo izkoristili vsa pravna sredstva. Po srečanju z direktorjem Lekarne Ljubljana Marjanom Sedejem je ugotavljala, da je jasno, da je Lekarna Ljubljana že od vsega začetka imela namen ustanovitvi nov zavod, ki bo deloval samostojno. V društvu bodo naprej delovali na vseh ostalih programih za pomoč umirajočim in njihovim svojcem po vsej Sloveniji.

Podvodni arheologi so v ponedeljek na Vrhniki iz Ljubljanice potegnili še tretji del doslej največjega deblaka na slovenskih tleh. Ker je ta najbolje ohranjen doslej - dolg je 6,62 metra - je bilo delo zelo počasno in zahtevno. Tudi ta del bodo odpeljali na restavriranje v restavratorski center. Dva dela deblaka so na kopno potegnili v drugem julijskem tednu, dolga sta devet metrov. Skupaj s tretjim delom je to starodavno plovilo dolgo slabih 16 metrov.

Cerkev

Dosedanji vojaški vikar Jože Plut je v torek predal naloge svojemu nasledniku Mateju Jakopiču, ki so ga na mesto vojaškega kaplana v Slovenski vojski zaposlili leta 2001. Istega leta je v Kanadi sklenil častniško šolo za vojaške kaplane po NATO standardih. Tri leta pozneje je bil imenovan za namestnika vojaškega vikarja. Leta 2005 je znova potoval v Kanado, kjer je končal usposabljanja za vodilne vojaške kaplane. Od leta 2002 do leta 2006 je skrbel tudi za duhovno oskrbo na mirovnih misijah po svetu. Msgr. Jože Plut pa je medtem prevzel naloge župnika v ljubljanski stolnici.

V letu, ko obhajamo 70. obletnico mučeniške smrti Božjega služabnika Danijela Halasa, je iz Vatikana v zvezi s postopkom za njegovo beatifikacijo prišla pozitivna novica. Kongregacija za zadeve svetnikov je namreč izdala dekret o veljavnosti škofijskega postopka za njegovo beatifikacijo. Postulatorka postopka na rimski ravni Andreja Červek je povedala, da je ta dekret ključnega pomena, saj se le s tem lahko postopek nadaljuje. Po njenih besedah je do beatifikacije zagotovo še nekaj let. Koliko, pa ni možno napovedati.

Šport

Slovenski športniki so od petka do petka nanizali kar nekaj uspehov in dobrih rezultatov, a je dogodke zasenčil predvsem nesrečni poraz mariborskih nogometašev proti Astani in posledično tudi izstop iz evropskih tekmovanj. Možnost za napredovanje v evropski nogometni ligi je izgubil tudi Koper, ki ga je premagal splitski Hajduk.

Na evropskem mladinskem prvenstvu v balvanskem plezanju v francoskem Argentieru je naša reprezentanca osvojila zlati kolajni. Kadetinja Janja Garnbret je osvojila balvansko lovoriko, zmage med mladinci se je veselil Anže Peharc.

Na mladinskem evropskem prvenstvu v Bratislavi so namiznoteniški igralci v ekipnem delu osvojili bronasto kolajno, skakalka v daljino Maja Bedrač pa je na svetovnem prvenstvu za mlajše mladince v Kolumbiji osvojila bronasto kolajno.

Atlet Tadej Enci je na evropskem prvenstvu gluhih in naglušnih na Poljskem osvojil bron na 400 metrov. Z 49 sekundami in 32 stotinkami je postavil tudi osebni rekord.