Spraševanje, izziv, upanje
Na logoterapevtskem simpoziju o svobodni volji, vesti in odgovornosti
Slovenija | 29.05.2015, 13:12 Petra Stopar
Na letošnjem logoterapevtskem simpoziju v Ljubljani bodo strokovnjaki spregovorili o vesti, svobodi in odgovornosti. Primer francoskega časopisa Charlie Hebdo, ki je bil spodbuda za januarski teroristični napad, nazorno kažejo, kam nas pripelje narobe razumljena, ali narobe uporabljena svoboda, pojasnjujejo organizatorji simpozija. Prav zloraba svobode v današnjem demokratičnem svetu jih je spodbudila k izbiri omenjene teme simpozija.
Kaj imata s svobodo opraviti vest in odgovornost?
»Vest je vsekakor najbolj občutljiv duhovni organ, ki ga imamo in s katerim lahko iščemo resnico, smisel in odgovore na vsa eksistencialna vprašanja«, pravi specialistka psihiatrinja in logoterapevtka Cvijeta Pahljina, ki kot vodja Zavoda Žički tabor za duhovno rast in društva Logos skupaj s Slovenskim društvom za logoterapijo pripravlja simpozij.
Med drugim bodo udeleženci lahko prisluhnili znanemu avstrijskemu strokovnjaku Haraldu Moriju iz Celovca, iz dežele, iz katere prihaja tudi utemeljitev logoterapije, znameniti dunajski nevropsihiater Viktor Frankl (1905-1997). Po njegovem prepričanju je vest tisto najbolj človeško, saj tega živali nimajo. Te se ravnajo po svojem naravnem nagonu, ki je zanje življenjsko pomemben in koristen, s čimer ni ničesar narobe. Toda človek je duhovno bitje, ki ne more hkrati »reagirati kot žival«. Pri človeku gre namreč za to, da se odloči, ali bo izmaličil ali bo posvetil svojo duhovno podobo. »Gre za to, da namenoma naredi izbiro slabega dejanja in potem nastanejo slabe posledice,« pojasnjuje Pahljinova.
Zakaj izbira slabega namesto dobrega?
To vprašanje, pravi Pahljinova, preganja človeka že od Abela in Kajna, od trenutka, ko je brat prvič ubil brata. »Lahko bi ob tem izbral drugačno vedenje, saj je človek bitje, ki ima svobodno voljo. S to pa lahko izberemo ravnanje, ki je v osnovi slabo, z namenom, da bi dosegel dober cilj, ali pa ravnamo slabo, ne zavedajoč se tega, ali pa zato, ker nam je bližje kultura smrti kot življenja,« dodaja logoterapevtka, sicer tudi ena izmed govornic na sobotnem simpoziju.
Na simpoziju bodo spregovorili še Ervina Lisjak, Martin Lisec, Marjeta Cerar, Tanja Peček, Tea Palir in Tanja Rebula. Poudarek bo tudi na načinih iskanja smisla življenja v težkih situacijah, najsi v bolezni ali kako drugače. Simpozij bo v soboto, 30. maja, od 9. do 15. ure v Uršulinskem kulturnem centru v Ljubljani.