Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh
Obrtniki in podjetniki za izboljšanje poslovnega okolja
Politika Petra Stopar
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je tako kot vsako leto tudi tokrat objavila zahteve slovenske obrti in podjetništva. Teh je deset in jih bo vladi predstavila na forumu obrti in podjetništva v začetku junija. Upravni odbor OZS je že konec marca izrazil kritiko do neuresničevanja zahtev. Izmed lanskoletnih je bila namreč uresničena zgolj ena, in sicer pavšalna obdavčitev.
V zbornici letos znova opozarjajo na to, kar vlada do sedaj po njihovih besedah še ni uresničila, in to je zmanjšanje stroškov dela, izboljšanje plačilne discipline z odpravo administrativnih ovir, spremembe izvršbe in insolvenčne zakonodaje, prenova javnega naročanja in izboljšanje dostopa do virov financiranja.
Poleg tega OZS zahteva drugačno umestitev davčnih blagajn, ki jih vlada, kot je znano, načrtuje prihodnje leto, drugačno ureditev povračila škode delodajalcev v primeru nesreče pri delu, ustrezno nepremičninsko obdavčitev ter znižanje stroškov omrežnin. Prav tako v zbornici zahtevajo učinkovitejšo ureditev sistema poklicnega izobraževanja v povezavi s premišljeno deregulacijo poklicev.
»V Obrtno-podjetniški zbornici kot največji reprezentativni zbornici malega gospodarstva v Sloveniji pričakujemo, da bo vlada realizirala letošnje zahteve, saj pomenijo konkretne predloge za izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji. Dejstvo je, da bomo obrtniki in podjetniki lahko ustvarjali, zaposlovali in bili konkurenčni le v stabilnem, prijaznem poslovnem okolju,« je ob povabilu obrtnikom in podjetnikom na bližajoči se forum povedal predsednik OZS Branko Meh.
V enem od desetih poglavij zbornica poziva k spremembam na področju delovnih razmerij, pokojninskega in zdravstvenega sistema. Še vedno ostajajo nerešena vprašanja, kot so dodatek na skupno delovno dobo, plačani odmor za malico in prevoz na delo. Zbornica zahteva, naj gredo trije dnevi zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe v breme delavca, trajanje nadomestila plače v breme delodajalca, ko je delavec v bolniškem staležu, naj se skrajša iz 30 delovnih dni na 20 delovnih dni, določitev maksimalnega dopusta pa bi morala veljati tudi za javni sektor. Zavzemajo se za črtanje pravice do odpravnine ob upokojitvi, v času bolniške ali porodniške naj regres ne bremeni delodajalca, ampak institucijo, ki v tem času izplačuje nadomestilo plače, zastaralni rok terjatev iz delovnega razmerja pa naj se določi pri dveh letih.
