Tanja DominkoTanja Dominko

VIDEO: Nadškof Zore na Brezjah: Oče miru, nikoli več vojne!

Svet | 16.05.2015, 11:02 Petra Stopar

V baziliki Marije Pomagaj na Brezjah se je dopoldne sklenilo slovesno somaševanje škofov ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne ter za vse žrtve medvojnega in povojnega nasilja. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je povedal, da je ob koncu vojne sredi našega naroda zazijal prepad. „Na eni strani so ostali heroji, na drugi pomorjeni, v sami sredini pa so ostali tisti, ki so morili.“ Na koncu je izrazil prošnjo Mariji Pomagaj za mir, Očetu miru pa „nikoli več vojne“.

Nadškof Zore je v uvodu nagovora po evangeliju pred baziliko na Brezjah spomnil, da so ljudje pred sedemdesetimi leti s hrepenenjem čakali dan, ko bi utihnilo orožje in čas, v katerem bi sosed spet bil sosedu samo sosed, čas, v katerem ne bi bilo treba šepetati in se ozirati naokrog. „Hvala Bogu, je bilo zlo, ki je šest let pustošilo po Evropi in v vojno potegnilo ves svet, premagano.“ Opozoril je, da največkrat ni bila odločitev posameznika, katera vojska ga bo vzela s seboj, ko je prišla na dom, ampak so vsakemu odgovorili, v nasprotnem bi trpeli domači. Zaradi tega so „naši fantje nosili uniforme različnih strani“.

Številni škofje in duhovniki pri sveti maši
Številni škofje in duhovniki pri sveti maši © Izidor Šček
Današnja sveta maša je tako po nadškofovih besedah zahvala za konec vojne in prošnja za mir. „Takoj, ko bi začeli slaviti zmago, me strese mraz, ko z neznosno lahkostjo in neodgovornostjo lepimo etikete med ljudi in ene razglasimo za heroje in druge za izdajalce. Slava herojev traja tako dolgo, dokler trajajo njihovi spomeniki, mučenci pa so zapisani v knjige večnosti,“ je poudaril. Kot je nadaljeval, so bile za razliko od nekaterih drugih držav v Evropi, v Sloveniji razmere bistveno bolj zapletene in si ne moremo zatiskati oči pred vso resnico, saj nas bo po Jezusovi besedi resnica osvobodila. Ko je namreč del Evrope praznoval mir in svobodo, si je drugi del „nadel črne rute“ in žaloval za pomorjenimi. „Eni so igrali na harmoniko in prirejali mitinge, drugi so padali v brezna,“ je nadaljeval nadškof. Prizadeti niso smeli kazati bolečine.

Čeprav se je vojna končala, „je po sredi našega naroda zazijal prepad, iz katerega še vedno zeva vprašanje, ki ga je Bog postavil Kajnu: 'Kje je tvoj brat?' Morebiti je po 70 letih končno napočil čas, da se vprašamo, kje so naši bratje?“ Nadškof je v nagovoru še ugotavljal, da smo v mistificiranju ideologij spregledali človeka, ki je z veseljem živel, hrepenel po svobodi, ki se ni mogel odpovedati svojim svetinjam in je zaradi tega mogel umreti. Zato so se tudi danes zbrali pri tisti Mariji, h kateri se je največkrat dvignil glas iz src trpečih v vojni. K Mariji Pomagaj so vseh teh 70 let prihajali tisti, ki niso imeli groba, na katerega bi lahko prišli, in tisti, ki so ostali živi.

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore v nagovoru pri sveti maši 70. obletnici konca druge svetovne vojne
Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore v nagovoru pri sveti maši 70. obletnici konca druge svetovne vojne © ARO

Nadškof je ob koncu pridige povedal, da resnični mir ni samo sad človeških prizadevanj, ampak vedno tudi sad našega sodelovanja z Bogom, kot je tudi papež rekel diplomatskemu zboru. „Kot kristjani ne moremo dvomiti, da nam bo Bog naklonil tisto, kar potrebujemo, kot možje in žene pa smo odgovorni za graditev miru. Potrebno je konkretno in usklajeno delovanje, dobro premišljena dejanja, predvsem pa, da je vsak v svojem malem in velikem vsakdanjem svetu graditelj miru. Končni mir bo vzpostavljen šele tedaj, ko bomo prebivali pod novim nebom na novi zemlji. Do takrat pa bo mir položen v naše roke, slonel bo na naši razumnosti in človečnosti, ogrožala pa ga bosta naše absolutno prepričanje v svoj prav in naša nepremišljenost, najbolj pa takrat, kadar bodo ideje, ideologije, pomembnejše od brata,“ je dejal.

Nadškofu se največje žrtve zdijo tudi tisti, ki so dejansko morili, „ki so stali ob breznih“. „Ko so heroji bolj ali manj opravili svoje, so jih pozabili in jih niso več potrebovali. Tudi žalujoči so imeli oči preveč zalite s solzami, da bi pomislili na njihovo izobčenost,“ zato je povabil vse, da tudi njih izročimo Božjemu usmiljenju. „Naj se dotakne njihovih src in naj tudi njim podeli mir.“ Predvsem pa je pomembno odpuščanje, s pomočjo katerega je nadškof povabil, da „izročimo vse mrtve v Očetove roke, hkrati pa naj se po Mariji in Bogu dviga ponižna iskrena prošnja za naš narod in vse narode sveta: Oče miru, nikoli več vojne“.

Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Glavan je v začetku svete maše na Brezjah med drugim povedal, da smo se danes zbrali pri Kraljici Slovencev, da bi prosili za spravo, „do katere kljub dolgotrajnemu in iskrenemu prizadevanju še ni prišlo“. Ob tem je posebej pozdravil predsednika Državnega zbora Milana Brgleza, predsednika vlade Mira Cerarja, nekatere člane diplomatskega zbora skupaj z apostolskim nuncijem Juliuszem Januszem v Sloveniji, ter druge predstavnike političnega, kulturnega in gospodarskega sveta. Svete maše sta se drugim udeležila tudi predsednika SDS in NSi Janez Janša in Ljudmila Novak.

Janez Janša, Miro Cerar s soprogo, Milan Brglez
Janez Janša, Miro Cerar s soprogo, Milan Brglez © Izidor Šček

Pri sveti maši ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne in za žrtve medvojnega in povojnega nasilja; foto: Izidor Šček
Politiki pri sveti maši ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne in za žrtve medvojnega in povojnega nasilja; foto: Izidor Šček © Izidor Šček

Predsednik vlade Miro Cerar pred Marijino podobo na Brezjah
Predsednik vlade Miro Cerar pred Marijino podobo na Brezjah © Izidor Šček

 

Svet, Škofovska konferenca, Politika, Papež in Sveti sedež, Dogodki, Resnica in sočutje
Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...