Pregled domačih dogodkov od 3. do 10. aprila

Cerkev na Slovenskem | 11.04.2015, 19:00 Petra Stopar

Kljub temu, da zaradi spremenljivosti vremena vstajenjskih procesij niso mogle izvesti vse slovenske župnije, pa ni bilo velikonočno voščilo slovenskih škofov nič manj doživeto. Tudi delovni teden je prinesel praznik – spomin na prve demokratične večstrankarske volitve pred 25 leti – medtem ko je vlada ostala brez dveh ministrov, šolskega in obrambnega. Zdravniki pa so za 22. april napovedali opozorilno stavko.

Velika noč 2015

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je pri velikonočni sveti maši premišljeval ob voščilnici, na kateri je bilo napisano preprosto vprašanje Veruješ? »Če veruješ, da je Jezus Kristus vstal, potem je praznovanje velike noči smiselno in utemeljeno. Če v njegovo vstajenje ne veruješ, potem je velika noč izpraznjena vse njene vsebine,« je poudaril in spregovoril o Mariji Magdaleni in dveh učencih, ki sta tekla h grobu. Po njegovih besedah nam dejstva prvega velikonočnega jutra nam sporočajo, da vera v Jezusovo vstajenje ni nekaj samo po sebi umevnega. Jezusovo vstajenje pa je po njegovih besedah veliko sporočilo upanja za vse ljudi, ki v našem času in svetu trpijo preganjanje, nasilje, izkoriščanje. »Morda jih vse to manj zaznamuje na njihovih telesih kot na njihovih dušah. Morda so to rane, ki sicer ne krvavijo navzven, ki pa vendarle neznosno bolijo navznoter. Velika noč Jezus Kristusa nam govori, da bo ljubezen zmagala, da bo odpuščanje zmagalo, da bo Bog končni zmagovalec nad vsem,« je še zatrdil nadškof Zore ter vsem zbranim zaželel, da bi postali tudi po tej veliki noči neomajni verniki v Jezusovo vstajenje, iz te vere pa naj se rojeva radost, ki jo pomeni vzklikanje Aleluje. »Prepevajte alelujo s svojimi srci in usti in jo živite s svojim življenjem!« jim je dejal.

Murskosoboški škof Peter Štumpf pa je poudaril, da je smrt z Jezusovim vstajenjem dokončno predlagana, saj je bil Jezus mrtev, imel je celo prebodeno srce, vendar je potem vstal. Včasih lahko v to vstajenje podvomimo, čeprav o tem pričujejo mnogi. Vendar pa smo prav zaradi te novice danes v cerkvi, je poudaril. Pri pogrebih mnogi tudi danes ne verjamejo v vstajenje, je poudaril škof Štumpf. Smrt namreč ogroža življenje. Bog pa je smrt premagal.

Novomeški škof Andrej Glavan je razmišljal o tem, da je velika noč za pamet tega sveta norost, saj praznujemo človeka, ki je vstal od mrtvih. Vendar pa bi bilo brez te osrednje resnice krščanstvo prazno in Cerkev pomilovanja vredna družba ljudi, ki varajo sebe in druge, ker oznanjajo nekaj, kar ne obstaja. »Jezusovo vstajenje je popolna zmaga nad smrtjo, dobrega nad zlom, ljubezni nad sovraštvom, odpuščanja nad maščevanjem, svetlobe nad temo in zlom greha, veselja nad žalostjo in vstajenja nad grobom,« je poudaril škof Glavan. Zato smo lahko prepričani, da imajo naše delo, naše skrbi, stiske, trpljenje, vsakodnevni križi in preizkušnje svoj smisel, svoj pravi smisel in neizmerno ceno, je še dejal škof.

Tudi celjski škof Stanislav Lipovšek je med vstajenjsko mašo v celjski stolnici zatrdil, da nam velika noč sporoča, da vse stiske in negotovosti sedanjega časa, ki jih srečujemo doma in po svetu, niso zadnja beseda. Zadnjo besedilo ima odločilno dogajanje, ki se je začelo v velikonočnem jutru v Jeruzalemu in ga obsega velikonočno sporočilo. »Kristjani, učenci Jezusa Kristusa, smo in bi morali biti v večji meri nosilci upanja polnega sporočila, ki izhaja iz skrivnosti Kristusovega vstajenja,« je poudaril.

Velikonočni mir in novo upanje naj napolnjuje tudi vse uboge, trpeče in preizkušane brate in sestre, doma in po svetu, ki najgloblje vstopajo v velikonočno skrivnost Gospodovega trpljenja smrti in vstajenja. Posebno voščilo je izrekel novemu mariborskemu nadškofu metropolitu p. Alojziju Cviklu, ki bo posvečen v škofa na 4. velikonočno nedeljo v mariborski stolnici. »Z njegovim imenovanjem se začenja nova obdobje v duhovnem poslanstvu mariborske nadškofije in metropolije,« je poudaril ter velikonočno veselje podelil tudi z brati in sestrami Evangeličanske in pravoslavne Cerkve.

Novo mesto praznuje

V novomeški stolnici so v sredo s slovesno sveto mašo praznovali 650-letnico ustanovitve Novega mesta. Hkrati pa je praznovanje ob 10. obletnici ustanovitve začela tudi novomeška škofija. Slovesno sveto mašo je ob somaševanju številnih duhovnikov daroval novomeški škof Glavan, udeležili pa so se je tudi predstavniki občine, sedanji župan in nekdanji župani. Škof je v nagovoru spregovoril o pomembnejših zgodovinskih dogodkih razvoja Novega mesta. O vlogi Cerkve ob tej pomembni obletnici pa je povedal, da je bila »Mati in Učiteljica, Tolažnica v nezgodah, vedno tesno povezana z dolenjskim ljudstvom in Novomeščani«.

Tako kot vsako leto ob veliki noči so se tudi letos pri svetem Jožefu v Ljubljani zbrali verniki, da bi se spomnili močnega potresa, ki je prestolnico stresel na veliko noč leta 1895, in prosili nadaljnje varstvo pred to naravno nesrečo. Protipotresno pobožnost je vodil nadškof Zore, ki je dejal, da svet ni v lasti sil in ni prepuščen posameznim ljudem, ampak ga ima v rokah Bog. Med pobožnostjo je umestil p. Tomaža Podobnika za novega rektorja svetišča sv. Jožefa, zavetnika družin, pred njim je to nalogo opravljal p. Silvo Šinkovec. Pri sv. Jožefu v Ljubljani so tudi vsako nedeljo popoldne shodi s sveto mašo za družino, ki jih pripravljajo različna gibanja.

Državna proslava ob 25. obletnici prvih demokratičnih volitev

Velikonočnemu ponedeljku je sledil praznični začetek novega delovnega tedna, saj smo se z državno proslavo spomnili 25. obletnice prvih demokratičnih volitev, na katerih smo Slovenci volili 240-člansko skupščino. Na volitvah so zmagale stranke, združene v Demokratično opozicijo Slovenije. Ta je pozneje oblikovala vlado in bila gonilna sila procesa osamosvajanja naše države.

Predsednik republike Borut Pahor je dejal, da smo imeli Slovenci tedaj vizijo, voljo in smo se bili sposobni pogovarjati in dogovarjati o bistvenih, najbolj vitalnih stvareh za narodovo prihodnost. Kljub razočaranju, ki je nastopilo, smo po njegovih besedah v primerjavi s položajem pred četrt stoletja danes v pomembni prednosti. Poleg predsednika republike so se proslave udeležili tudi premier Miro Cerar, predsednik državnega zbora Milan Brglez, predsednik državnega sveta Mitja Bervar, predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle, predsednik takratnega predsedstva Milan Kučan, delegati skupščine v mandatu 1990-1992, predstavniki takratnih strank in sedanji poslanci.

Začetek spomladanskega čiščenja – tudi za vlado

V četrtek je prišla na vrsto seja Državnega zbora, na kateri se je vlada poslovila kar od dveh ministrov. Poslanke in poslanci so se najprej seznanili z odstopom ministrice za izobraževanje, znanost in šport Klavdije Markež, ki jo je iz ministrskega stolčka in hkrati iz poslanskih klopi odneslo plagiatorstvo pri magistrski nalogi, nato pa so po približno sedmih urah vroče in tudi delno za javnost zaprte seje razrešili ministra za obrambo Janka Vebra. Premier je tako uspel z argumenti o nezakonitosti Vebrovega ravnanja prepričati veliko večino poslancev, z izjemo SD in ZL. Tri tedne po izbruhu afere Telekom je bil zaradi SD-jeve podpore pod vprašajem tudi obstoj te stranke v koaliciji, a do razpada ni prišlo.

Cerar je v Državnem zboru med razlogi za razrešitev povedal, da je Veber s tem, ko je obveščevalno-varnostni službi ministrstva za obrambo naročil analizo prodaje Telekoma, objektivno odgovoren za nezakonito, nepravilno in nepregledno delovanje te službe: »Preverjanje kakovosti tržnih storitev nikakor ne sme biti vsebina obveščevalnega ali protiobveščevalnega dela vojaške tajne službe brez jasne grožnje aktivnega delovanja tujih obveščevalnih služb. Ponavljam pa, da o obstoju tovrstnih groženj nikoli nisem bil obveščen.«

Zanikal je Vebrove očitke o spodkopavanju obrambnih ukrepov države, zaradi katerih je zdaj že nekdanji minister premierju grozil s kazensko ovadbo. A Veber je tudi v zagovoru pred Državnim zborom vztrajal, da je ravnal zakonito, državotvorno in za varnost ljudi: »Ob tem se mi poraja občutek, kot da je v Sloveniji moteče, če dobro opravljaš svoje delo. Zato razumem afero Telekom kot sredstvo, s katerim se me želi izigrati.«

Predsednik SD Dejan Židan je bil tudi po Vebrovi razrešitvi prepričan, da je ta delal zakonito, o vprašanju privatizacije tako Telekoma kot drugega državnega premoženja pa je povedal: »Dobili smo zavezo predsednika vlade, da vsi tisti postopki preverjanja, ki se morajo nadaljevati pri konkretnem podjetju in tudi pri drugih podjetjih, ki jih država prodaja, se oceni, kaj to pomeni s stališča državnega, obrambnega in drugih interesov in da se bo na podlagi teh ugotovitev ukrepalo naprej.«

Veber je zadovoljen, da je na seji lahko opozoril na probleme, ki bi lahko nastali v primeru prodaje Telekoma Slovenije, kot je predvidena. V izjavi za medije je tudi ocenil, da bi bil rezultat glasovanja najbrž povsem drugačen, če bi poslanci glasovali po svoji vesti. Premier pa je po koncu državnozborske seje povedal, da kljub temu, da je afera vladi vzela nekaj dragocenega časa, pa po njegovem ministri delajo. Je pa gotovo ministrovo ravnanje škodovalo postopku prodaje Telekoma: »Javno je znano, da je zgodba negativno vplivala na prodajno ceno Telekoma, kot se ta hip lahko izmeri. Prodaja je še v teku, zato je težko govoriti, kaj bo na koncu.« Funkcijo obrambnega ministra je začasno prevzel Židan, potem pa Cerar pričakuje predlog SD za novega kandidata za vodenje obrambnega resorja.

Vlada se je kljub turbulencam minuli teden tudi posvetovala o nacionalnem reformnem programu za letos in prihodnje leto, ki ga mora Evropski komisiji poslati do konca aprila. Podobno kot že v preteklih letih ta program predvideva nadaljevanje konsolidacije javnih financ, prestrukturiranje gospodarstva, davčno reformo in znižanje obremenitve dela, zdravstveno reformo, dodatne spremembe pokojninskega sistema, odpravo administrativnih ovir, spodbujanje podjetništva ter internacionalizacije, in optimizacijo javnega sektorja s prenovo plačne politike. V petek je o osnutku nacionalnega reformnega programa razpravljal še Ekonomsko-socialni svet, osredotočil se je predvsem na izhodišča za davčno reformo.

Za 22. april so zdravniki napovedali enourno opozorilno stavko. Sindikat Fides, ki, spomnimo, ni podpisal dogovora o varčevalnih ukrepih v javnem sektorju za letošnje leto, je že decembra napovedal, da pričakuje posebna pogajanja z vlado in da daje resorni ministrici Milojki Kolar Celarc do konca marca čas za dosego dogovora o izboljšanju položaja zdravnikov, torej o standardih in normativih. Ker odziva ni bilo, so napovedali stavko. Zahteve po njegovih besedah ostajajo enake kot doslej, pravi predsednik Fidesa Konrad Kuštrin: »Prva je, da se dokument, ki ga nismo sposobni proučiti v par letih, sprejme kot standardi in normativi za delo zdravnikov in zobozdravnikov. Druga stavkovna zahteva pa izhaja iz sklepa naša konference, in sicer, da se ponovno začne vzpostavljati razmerje med povprečno plačo in povprečno zdravniško plačo – ena proti tri.« Na ministrstvu stavke ne podpirajo, v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa ocenjujejo, da bi se v primeru dviga plač letni odhodki zdravstvene blagajne povišali za najmanj 85 milijonov evrov.

V mrežo Telekap, s katero na daljavo omogočijo čim prejšnjo diagnozo in terapijo možganske kapi, bodo skladno s sklepom zdravstvenega sveta vključili tudi Splošno bolnišnico Ptuj. Od septembra lani bolnikom z znaki akutne možganske kapi pomagajo tako, da se na daljavo, preko avdio in video povezave posvetujejo z nevrologi v Republiškem centru TekleKap na ljubljanski nevrološki kliniki v Ljubljani. Ministrstvo za zdravje bo namenilo sredstva za nakup dodatne strojene opreme, da bo lahko ptujska bolnišnica vključena v omenjeni sistem. Samo na Ptuju bodo tako na leto preko sistema obravnavali približno 180 bolnikov s kapjo.

Poglejmo še najnovejše razmere na slovenskem trgu dela: Po oceni statističnega urada so se izboljšale. Število delovno aktivnih je naraslo za enajst tisoč, število brezposelnih pa se je znižalo za štiri tisoč. Stopnja brezposelnosti se je tako posledično znižala za 0,4 odstotne točke na 9,7 odstotka.

Kultura

Založba Družina je predstavila knjigo Janeza Pavla II.: Ves sem v božjih rokah: Osebni zapiski 1962-2003. O papežu Janezu Pavlu II. so spregovorili ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, Andrej Turk in s. Grazyna Mech. Osebni zapiski so sledovi štiridesetletne izjemne duhovne poti Karola Wojtyłe. V zapiskih spremljamo sv. papeža Janeza Pavla II. skozi ključne trenutke življenja in pastirske službe: od prve odločne trditve »Ves sem v Božjih rokah« do spoznanja »Čas se je dopolnil« in zadnjega »Deo gratias«. V knjigi spoznavamo svetega papeža na duhovnih vajah, v njegovih najglobljih osebnih vprašanjih, ob meditacijah ter molitvah, ki so narekovale vsak njegov dan.

Šport

Nogometaši Olimpije in Maribora so se v zaostali tekmi 3. kroga Prve lige Telekom Slovenije sinoči v Stožicah razšli z neodločenim izidom 0:0. V prvi finalni tekmi slovenskega hokejskega prvenstva pa je ekipa Sij Acroni Jesenice v gosteh premagala Telemach Olimpijo s 3:1 in povedla z 1:0 v zmagah.

V Ljubljani je bil prejšnji konec tedna gimnastično obarvan. V Stožicah je bil namreč finale v športni gimnastiki, kjer je bila Teja Belak druga na preskoku, Tjaša Kysselef peta, Sašo Bertoncelj na konju z ročaji in Rok Klavora na parterju sta bila šesta, Belakova je bila osma na dvovišinski bradlji, Peter Lampret pa osmi na krogih.

Plavalka Tjaša Vozel je na mednarodnem mitingu na Nizozemskem osvojila drugo mesto na 100 metrov prsno in ob tem z dosežkom 1:07,93 dosegla tudi nov slovenski rekord. Prav tako drugo mesto je osvojila Anja Klinar in na 400 metrov mešano dosegla normo A za nastop na olimpijskih igrah v Rio De Janeiru.

Potem ko je smučarski skakalec Peter Prevc po dramatičnem boju nesrečno izgubil obračun z Nemcem Severinom Freundom za skupni globus svetovnega pokala v smučarskih skokih, je zdaj tekmeca vendarle premagal. V glasovanju na uradni spletni strani Mednarodne smučarske zveze Fis so mu navijači prisodili naslov športnika zime 2014/15 v skokih.