Slovenski škofje o upanju velike noči
Slovenija Marjana Debevec
Po starodavni slovenski navadi so po bile zgodaj zjutraj po župnijah t. i. vstajenjske procesije z Najsvetejšim. Slovenski škofje ordinariji so slovesne vstajenjske svete maše darovali po stolnih cerkvah.
Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je premišljeval ob voščilnici, na kateri je bilo napisano preprosto vprašanje Veruješ? „Če veruješ, da je Jezus Kristus vstal, potem je praznovanje velike noči smiselno in utemeljeno. Če v njegovo vstajenje ne veruješ, potem je velika noč izpraznjena vse njene vsebine“, je poudaril in spregovoril o Mariji Magdaleni in dveh učencih, ki sta tekla h grobu. Po njegovih besedah nam dejstva prvega velikonočnega jutra nam sporočajo, da vera v Jezusovo vstajenje ni nekaj samo po sebi umevnega. Jezusovo vstajenje pa je po njegovih besedah veliko sporočilo upanja za vse ljudi, ki v našem času in svetu trpijo preganjanje, nasilje, izkoriščanje. „Morda jih vse to manj zaznamuje na njihovih telesih kot na njihovih dušah. Morda so to rane, ki sicer ne krvavijo navzven, ki pa vendarle neznosno bolijo navznoter. Velika noč Jezus Kristusa nam govori, da bo ljubezen zmagala, da bo odpuščanje zmagalo, da bo Bog končni zmagovalec nad vsem“, je še zatrdil nadškof Zore ter vsem zbranim zaželel, da bi postali tudi po tej veliki noči neomajni verniki v Jezusovo vstajenje, iz te vere pa naj se rojeva radost, ki jo pomeni vzklikanje Aleluje. „Prepevajte alelujo s svojimi srci in usti in jo živite s svojim življenjem!“, jim je dejal.
Murskosoboški škof Peter Štumpf je poudaril, da je smrt z Jezusovim vstajenjem dokončno predlagana, saj je bil Jezus mrtev, imel je celo prebodeno srce, vendar je potem vstal. Včasih lahko v to vstajenje podvomimo, čeprav o tem pričujejo mnogi. Vendar pa smo prav zaradi te novice danes v cerkvi, je poudaril. Pri pogrebih mnogi tudi danes ne verjamejo v vstajenje, je poudaril škof Štumpf. Smrt namreč ogroža življenje. Bog pa je smrt premagal.
Novomeški škof Andrej Glavan je razmišljal o tem, da je velika noč za pamet tega sveta norost, saj praznujemo človeka, ki je vstal od mrtvih. Vendar pa bi bilo brez te osrednje resnice krščanstvo prazno in Cerkev pomilovanja vredna družba ljudi, ki varajo sebe in druge, ker oznanjajo nekaj, kar ne obstaja. „Jezusovo vstajenje je popolna zmaga nad smrtjo, dobrega nad zlom, ljubezni nad sovraštvom, odpuščanja nad maščevanjem, svetlobe nad temo in zlom greha, veselja nad žalostjo in vstajenja nad grobom“, je poudaril škof Glavan. Zato smo lahko prepričani, da imajo naše delo, naše skrbi, stiske, trpljenje, vsakodnevni križi in preizkušnje svoj smisel, svoj pravi smisel in neizmerno ceno, je še dejal škof Glavan.
Tudi celjski škof Stanislav Lipovšek je med vstajenjsko mašo v celjski stolnici zatrdil, da nam velika noč sporoča, da vse stiske in negotovosti sedanjega časa, ki jih srečujemo doma in po svetu, niso zadnja beseda. Zadnjo besedilo ima odločilno dogajanje, ki se je začelo v velikonočnem jutru v Jeruzalemu in ga obsega velikonočno sporočilo. „Kristjani, učenci Jezusa Kristusa, smo in bi morali biti v večji meri nosilci upanja polnega sporočila, ki izhaja iz skrivnosti Kristusovega vstajenja“, je poudaril. Velikonočni mir in novo upanje naj napolnjuje tudi vse uboge, trpeče in preizkušane brate in sestre, doma in po svetu, ki najgloblje vstopajo v velikonočno skrivnost Gospodovega trpljenja smrti in vstajenja. Posebno voščilo je izrekel novemu mariborskemu nadškofu metropolitu p. Alojziju Cviklu, ki bo posvečen v škofa na 4. velikonočno nedeljo v mariborski stolnici. „Z njegovim imenovanjem se začenja nova obdobje v duhovnem poslanstvu mariborske nadškofije in metropolije“, je poudaril ter velikonočno veselje podelil tudi z brati in sestrami Evangeličanske in pravoslavne Cerkve.
