Pogovor o | (foto: ARO)
Ali res vemo, kaj doživljajo naši mladostniki?
Pogovor o Petra Stopar
V oddaji Pogovor o smo predstavili ugotovitve interdisciplinarnega študentskega projekta PUŠ v delovno okolje, ki ga v letošnjem letu vodi Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani. Ustavili smo se ob vprašanju, kaj se skriva za vedenjem otrok in mladostnikov.
Pogled za vedenje otrok in mladostnikov
Študenti različnih fakultet so otroke in mladostnike opazovali v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter v neformalnem okolju v sklopu mladinskih organizacij. Spremljali so dobro počutje in vključenost otrok ter mladih. Ugotovili so, da zunanja »pridnost« ali mirnost še ne pomeni nujno notranje zavzetosti, prav tako pa živahnost, risanje ali interakcije med poukom ne pomenijo vedno nezbranosti.
Pomembno sporočilo raziskave je, da otroci in mladostniki za učenje potrebujejo občutek varnosti, odnos, zaupanje in možnost sodelovanja. Kadar odrasli zmorejo pogledati za vedenje in prepoznati otrokovo notranje doživljanje, se odpre prostor za boljši stik, večjo motivacijo in globlje učenje, so poudarile sogovornice.
Ena ključnih ugotovitev raziskave je bila, da otrok potrebuje občutek varnosti, preden se lahko zares vključi v učenje. Kot je pojasnila prof. dr. Lia Katarina Kompan Erzar, vodja projekta, dobro počutje pomeni, da otrok ni na preži, prestrašen ali preobremenjen, ampak se v okolju počuti dovolj varnega, da lahko svojo pozornost usmeri v raziskovanje, odnose in učenje.
Ob tem je poudarila, da je dobro počutje tesno povezano z vključenostjo oziroma zavzetostjo. Otrok, ki se počuti varnega, lahko svoje sposobnosti razvija naprej, še posebej takrat, ko ga dejavnost pritegne in ga spodbuja, da preseže svoje trenutne zmožnosti. Raziskava je pokazala, da so bili otroci in mladostniki najbolj vključeni takrat, ko so ob učnih izzivih hkrati doživljali podporo, sprejetost in možnost sodelovanja z vrstniki.
Mladi si želijo odnosa, ne le podajanja snovi
Posebej zanimivi so bili odzivi mladih o tem, kakšne učitelje si želijo. Kot je poudarila asist. dr. Urška Mali Kovačič, so dijaki povedali: »Hočemo takega učitelja, ki pride v razred, nas pogleda v oči in pozdravi. Zanima nas tudi njegova zgodba, kakšno pot je prehodil.« Mladi si torej želijo pristnega odnosa, v katerem učitelj ni le posredovalec znanja, ampak človek, ki jih vidi, jih nagovori in jih spremlja na poti odraščanja.
Študentka zakonske in družinske terapije Beti Škof je med opazovanjem gimnazijcev opazila, da lahko videz hitro zavede: »Otrok, ki je med uro risal v zvezek, je pozneje postavil tako poglobljeno vprašanje, da si ne bi mislili, kako natančno je sledil snovi.«
Po njenem mnenju je zato pomembno, da učitelji ne sklepajo prehitro na podlagi zunanjega vedenja, ampak spremljajo, kako se učenec dejansko odziva na vsebino in koliko je pri njej zares navzoč.
Študentka zakonske in družinske terapije Kaja Savodnik je poudarila: »Najvišje dobro počutje smo opazili takrat, ko so bili otroci in mladostniki v interakciji z vrstniki.« Prav možnost sodelovanja, pogovora in skupnega raziskovanja se je izkazala kot eden ključnih dejavnikov zavzetosti za učenje. Otroci in mladostniki se učijo tudi skozi odnose, zato lahko delo v parih in skupinah pomembno prispeva k boljšemu počutju in večji motivaciji.
Tudi najbolj »pridni« otroci so lahko v stiski
Gostje so opozorile tudi na nevarnost, da odrasli presojamo zgolj po zunanjem videzu uspešnosti ali ocenah. »Velikokrat imamo v terapiji najbolj pridne punčke z urejenimi zvezki, z dobrimi ocenami. Vse naredijo prav in še predčasno. Pa vidimo, da so sestradane veselja, motivacije in stika,« je povedala dr. Kompan Erzar. Prav zato raziskava spodbuja učitelje, starše in vzgojitelje, naj bodo pozorni na otrokovo notranje doživljanje in ne le na njegovo vedenje ali učni uspeh.
Sklepna ugotovitev raziskave je, da mladi niso nezainteresirani, ampak hrepenijo po tem, da bi bili videni, razumljeni in spodbujeni. Naloga odraslih ni, da se otrok bojijo ali jih zgolj disciplinirajo, ampak da jim z jasno, spodbudno in varno prisotnostjo pomagajo razvijati njihove sposobnosti ter jih opremljajo za življenje, so poudarile sogovornice.
