Christopher West | (foto: Uradna fb stran)
Christopher West nocoj v Ljubljani
Marjana Debevec
V Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani bo nocoj predaval in pričeval svetovno priznan krščanski avtor in govornik Christopher West. V organizaciji Katoliške mladine in Založbe Družina bo potekal dogodek z naslovom Izvir, kjer se močno sporočilo teologije telesa sv. Janeza Pavla II. prepleta z glasbo v živo Mika Mangioneja.
V vabilu na nocojšnji večer je Christopher West med drugim dejal: »To bo večer premišljevanja, lepote, glasbe in pričevanja, ki smo ga poimenovali Izvir.
Zakaj gremo k izviru? Zato, ker smo žejni. Toda nismo žejni le navadne, ampak žive vode; vode, ki odžeja najgloblja hrepenenja našega srca.
Če ste žejni – in veste, kaj mislim s tem izrazom – ne glede na to, ali ste poročeni, samski, ali posvečeni, ali samo iskalci; ne glede na to, ali ste verni, ali ateisti, ali imate vprašanja, če ste žejni, pridite 5. junija k izviru.«
ZA KAJ GRE PRI TEOLOGIJI TELESA?
Emilija Snoj, ki skupaj z možem pripravlja odmike za zakonce v luči Teologije telesa, katere začetnik je sv. papež Janez Pavel II., razlaga pa jo Christopher Werst, je za naš radio poudarila, da Teologijo telesa sicer najpogosteje razumemo kot nek moralni nauk Cerkve o spolnosti, ampak v resnici je mnogo širša. Po njenih besedah bi jo lahko razdelili razdelili na dva dela.
»Prvi je antropološki del, ki govori o tem, kaj človek je in odgovarja na temeljna eksistencialna vprašanja, torej, kdo sploh sem, kdo sem jaz kot ženska, kdo sem jaz kot moški, kaj pomeni moja spolnost, kaj pomeni najina spolnost.
In v tem smislu se tako zelo močno dotika najgloblje resničnosti o nas samih in to je tisto, kar je mene mogoče najbolj pritegnilo.
Govori namreč o tistih temeljnih hrepenenjih, ki so v vsakem človeku. Gre za hrepenenja po resničnem, dobrem in lepem, po tem erosu, kakor ga imenuje Janez Pavel II.
In to ni samo neka abstraktna stvar, to je nekaj, kar pravzaprav živimo in iščemo v vsakodnevnem življenju. To je tisto gonilo, ki nas vodi skozi življenje.
Ves čas namreč iščemo tisto resnično, dobro in lepo, kakor to imenuje Janez Pavel II., ki je v resnici iskanje Boga, iskanje neskončnosti.
Ko hodimo po svetu, seveda iščemo to tudi v stvareh, ki nam ne dajo te polnosti, ampak mi je tako dragoceno videti, da je vedno za tem pravzaprav iskanje nečesa globljega, nečesa več in k temu nas usmerja Janez Pavel II.
Torej prvi je ta antropološki del, drugi del je pa sicer čisto kvantitativno krajši, govori pa, na kakšen način živeti, da bomo živeli skladno s tem, kar smo.
In tukaj govori o spolnosti, postavi kontekst, na kakšen način živeti, napiše, zakaj Cerkev postavi določena pravila ali pa neke okvire, na kakšen način živeti spolnost. Ampak vse dobi smisel, ker izhaja iz tega, kdo smo. In to mislim, da je bilo to tisto, kar nama je bilo obema najbolj dragoceno.«
