p. Ciril Božič | (foto: ARO)
Od Stopič do Melbourna - frančiškan p. Ciril Božič
Naš gost Blaž Lesnik
V oddaji Naš gost smo v dneh, ko je minilo 30 let od obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji, gostili frančiškana patra Cirila Božiča, človeka z zanimivimi življenjskimi izkušnjami, ki je skoraj tri desetletja preživel med slovenskimi izseljenci v Avstraliji. Danes vodi frančiškansko skupnost v Kamniku, njegovi spomini pa segajo od rodnih Stopič do pilotske kabine helikopterja in diplomatskih srečevanj in seveda sprejema papeža na Brezjah.
Otroštvo med "Malo Moskvo" in Marijino družbo
Patra Cirila je prinesel Miklavž – rodil se je 5. decembra 1953 v župniji Stopiče pri Novem mestu mami Mariji in atu Alojzu. Odraščal je v zanimivi družini: njegov oče je bil nekdanji partizan in član komunistične partije, po vojni je delal na meji na Fernetičih, mama pa je bila članica dekliške Marijine družbe. Kljub začetnemu negodovanju nad frančiškansko "uniformo", se je oče kasneje omehčal in leta 1980 ponosno stal ob sinu na novi maši. Kot pravi p. Ciril, je bila molitev v njihovem domu vedno močnejša od ideoloških razlik.
Gospodove milosti bom na veke opeval. To je bil čas milosti takrat in je čas milosti danes.
Tri desetletja "pod južnim križem"
Pot ga je leta 1982 vodila v Avstralijo, kamor je sprva odšel le za tri leta, da bi se naučil angleščine. Tam ga je prevzela močna narodna zavest rojakov, ki so v tujini ohranjali slovenski jezik, pesem in narodno nošo. V Avstraliji je ostal skoraj 30 let, kjer je služboval v Sydneyju in Melbournu.
Njegovo življenje v Avstraliji pa ni bilo le duhovno. Bil je izjemno aktiven na različnih področjih. Ob osamosvajanju Slovenije je pomagal vzpostavljati stike, zaradi katerih sta bili Avstralija in Nova Zelandija med prvimi neevropskimi državami, ki so priznale našo samostojnost. Polnih 17 let je služil kot policijski kaplan v zvezni državi Viktorija.
S soncem čez neizprosno avstralsko puščavo
Posebno poglavje v njegovem avstralskem življenju predstavlja sodelovanje pri pionirski dirki s solarnimi avtomobili čez celino, ki je potekala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Bil je član slovensko-avstralske ekipe Alarus (ime v aboriginskem jeziku pomeni "sončni sij") na dirki, ki je potekala od Darwina na severu do Adelaide na jugu. Še pred začetkom ga je eden od inženirjev, sicer agnostik, prosil, naj blagoslovi avtomobil, saj so imeli med transportom nesrečo in je bilo vozilo precej poškodovano. Kljub začetnim težavam so bili ena izmed enajstih ekip, ki so uspešno prevozile več kot 2000 kilometrov dolgo pot do cilja. Z navdušenjem se spominja spanja na spremljevalnem tovornjaku sredi divjine in tistega posebnega miru pod puščavskim nebom: »Samo stegnil bi se, pa bi zvezde dosegel,« opisuje čarobnost noči, ki ga je v puščavi povsem prevzela.
Sveti oče, naredite ovinek na Brezje
Eden najbolj nepozabnih mejnikov v službovanju p. Cirila na Brezjah je bil prvi obisk papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji leta 1996. Čeprav Brezje sprva niso bile v uradnem papeževem programu, je p. Ciril s svojo vztrajnostjo in osebnimi poznanstvi dosegel, da se je načrt spremenil. Papežu je napisal pismo v poljščini in ga prosil, naj na poti z Brnika naredi majhen »ovinek« k Mariji Pomagaj – »prvi dami slovenskega naroda«. Papež je prošnji ugodil in se je še pred obiskom Brda ustavil na Brezjah. Pater se spominja, kako sta se v baziliki sproščeno v angleščini pogovarjala o njunih skupnih izkušnjah iz Avstralije ter na koncu skupaj pomahala pevcem na koru. Čeprav je bil nadškof Šuštar zaradi natančnega urnika sprva zaskrbljen in je papež na Brezjah namesto predvidenih desetih minut ostal pol ure, danes p. Ciril celoten dogodek opisuje kot nepozaben »čas milosti«.
Spomin na obisk sv. papeža Janeza Pavla II.
Celebrant p. Ciril Božič je 30 let po obisku papeža (17. maja 2026) na Brezjah daroval spominsko sveto mašo v zahvalo.
V nagovoru je tudi obudil spomine na dogodke tistih dni...
Strast do letenja in življenje v Kamniku
Že od otroštva so patra Cirila spremljale sanje o letenju. Te sanje je uresničil z izpitom za pilota helikopterja, s katerim je poletel tako nad Slovenijo kot nad Avstralijo. Danes vodi frančiškanski samostan v Kamniku in ostaja tesno povezan z rojaki po svetu. Kot pravi sam, je bil čas njegovega delovanja "čas milosti", ki ga greje še danes.
