Koalicija Za otroke gre vložila ustavno pritožbo

Slovenija | 03.04.2015, 13:36 Marjana Debevec

Koalicija "Za otroke gre!" je včeraj, torej v sedemdnevnem roku oddala ustavni spor oz. ustavno pritožbo zoper sklep Državnega zbora o prepovedi referenduma. V pritožbi predlagajo odpravo sklepa o prepovedi referenduma ter dopustitev referenduma. Ker je po prepričanju koalicije sedemdnevni rok, ki ga je postavil Milan Brglez, prekratek, nezakonit in protiustaven, predlagajo tudi, da jim Ustavno sodišče določi rok, v katerem bodo pritožbo dodelali in dodatno utemeljili.

"Pričakujemo, da bo ustavno sodišče ugotovilo, da zakonska zveza žene in moža ni protiustavna, da ni kršitev človekovih pravic," je po vložitvi ustavne pritožbe glede prepovedi referenduma povedal Aleš Primc.

Koalicija Za otroke gre se je zaradi sklepa državnega zbora, da bo prepovedal referendum o noveli zakona o zakonski zvezi, sinoči pritožila na ustavno sodišče. Kot sta povedala vodji koaliciji Aleš Primc in Metka Zevnik, ustavna pritožba obsega 17 strani, v njej pa so po besedah Zevnikove navedli postopkovne neustavnosti in nezakonitosti. Med njimi jih je nekaj postopkovne narave.

Zevnikova je pojasnila, da so nejasnosti glede roka za vložitev ustavne pritožbe povezane z načinom vročanja in obveščanja o sklepu DZ. Obvestilo sta s Primcem kot pobudnika dobila po elektronski pošti pol ure po glasovanju, isti večer jima je bilo poslano še s priporočeno pošto, sklep je bil objavljen tudi v uradnem listu.

Pri tem je Zevnikova opozorila, da v samem sklepu DZ sploh ni pravnega poduka, ampak je bil ta zapisan šele v obvestilu. Zaradi vsega tega sta se obrnila na DZ za interpretacijo, kdaj začne teči sedemdnevni rok. DZ jima je v odgovoru pojasnil, da se pri tem upošteva zakon o upravnem postopku in so jima nato 30. marca sklep posredovali še na način, kot je to predvideno po zakonu o upravnem postopku, je pojasnila Zevnikova.

Kljub temu so se na podlagi nasveta ene od pravnih institucij odločili, da upoštevajo načelo previdnosti in upoštevajo sedemdnevni rok od 26. marca. Torej od dneva, ko je DZ s 53 glasovi za in 21 proti zavrnili razpis referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter zaustavil zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma.

Kot je dejala Zevnikova, ne gre za zakon, ki bi odpravljal protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugih neustavnosti. „Ugotovitev ustavnega sodišča se je nanašala na protiustavnost na področju dedovanja, kar bi bilo smiselno urediti v zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti ali zakonu o dedovanju. V primeru zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ni bila ugotovljena nobena protiustavnost, nobeno kršenje človekovih pravic“.

Poleg tega opozarjajo, da je z ustavnega stališča treba obravnavati vsak zakon posebej, ugotavljati ustavnost in protiustavnost členov in ni mogoče tega kar tako "z enim čopičem prebarvati v enem samem zakonom, kot je zakon o zakonski zvezi". Sklep DZ namreč navaja, da novela odpravlja diskriminacijo istospolnih parov še v 14 zakonih.

Del njihove ustavne pritožbe se nanaša tudi na nesorazmernost morebitnega posega v pravico do referenduma.

Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih predvideva opredelitev zakonske zveze kot življenjske skupnosti dveh oseb, pri čemer se tako pravice istospolnih parov izenačujejo s pravicami raznospolnih.

Zevnikova in Primc sta danes ponovno poudarila, da gre pri posvojitvah otroka v prvi vrsti za pravice otroka, ne pa katerega koli odraslega. Ob tem pa izrazila nestrinjanje s stališčem, da je za otroka vseeno, ali ima mamo in očeta, dve materi ali dva očeta.

"Tudi sam se strinjam, da referendum o človekovih pravic ni dopusten. Vendar v zakonu o zakonskih zvezah ni bila ugotovljena nobenega protiustavnost ali kršenje človekovih pravic. Zakonska zveza žene in moža ni bila nikoli ugotovljena kot kršitev človekovih pravic," je dejal Primc.

Primc tudi ni želel razkriti, kdo jim je pomagal pri pisanju ustavne pritožbe. Šlo naj bi za skupino desetih pravnikov, ki so delovali "pro bono", ker podpirajo prizadevanja koalicije Za otroke gre. Omenjeni pravniki se namreč bojijo homoseksualnega lobija in se zato nočejo izpostavljati.

Na ustavnem sodišču pa naj bi poudarili, da imajo prednost pred odločanjem o referendumu pritožbe v primeru Patria, s katerimi se zdaj ukvarjajo ustavni sodniki.