40 dni za življenje – drugi polčas

Cerkev na Slovenskem | 16.03.2015, 13:01 Petra Stopar

Molitvena pobuda 40 dni za življenje je že čez polovico in bo trajala še do 29. marca. Bdenje za prenehanje splava poteka vsak dan pri ljubljanski porodnišnici od 6. do 18. ure.

V Zavodu Božji otroci imajo podatek, da je bilo v svetu v letošnji akciji rešenih že preko 180 nerojenih otrok. Na Hrvaškem ginekologi nadaljujejo z uveljavljanjem ugovora vesti. V Ljubljani pa je pri molitveni pobudi do zdaj sodelovalo 176 molivcev. Kot je povedala voditeljica molitvene pobude Valentina Pikelj, v Sloveniji »ne vemo še za konkretne sadove, zaupamo in vztrajamo«.

Po njenih besedah gredo mimoidoči najpogosteje tiho mimo. »Nekateri nas podprejo, nekateri naše početje zavračajo, v nas ostaja mir. Tisti, ki nasprotujejo, največkrat rečejo, da splav mora biti dovoljen, ker je življenjska situacija lahko tako težka, da je za vse tako najbolje. V ta pesimizem se po naši navzočnosti in molitvi razliva upanje v Božjo pomoč, moč za izbiro življenja, pa tudi za nov začetek,« je povedala Pikljeva.

Ob tem je dodala, da je v nedeljo dopoldan sama molila s transparentom, na katerih so bili zapisani kontakti za pomoč nosečnicam v stiski. Mimo je šla gospa, ki se je čez nekaj minut vrnila in ponudila 10 evrov. »Hvala, ne zbiramo denarja, samo molimo za prenehanje splava v ljubljanski bolnici,« je odgovorila. »Jaz pa sem mislila, da si noseča in rabiš pomoč. Toliko sem ti lahko trenutno dala. Hotela sem vprašati vnukinjo, če bi posodila opremo za otroka,« je pojasnila gospa. Po besedah Pikljeve je nato vesela odšla, »jaz sem pomislila, koliko je še ljudi, ki bi pomagali nosečnici v stiski«. Črnogledost je zato po mnenju članov molitvene pobude neutemeljena.

V nadaljevanju objavljamo nekaj vtisov udeležencev molitve

»Mimoidoči ob jutrih vedno pogosteje pozdravljajo, zaposleni v bolnišnicah se nasmehnejo, ko hitijo na delo ali iz nočne službe. Nekega dne je nekdo na prostor molitve položil vrtnico, spet drugi je prosil molitev za babice v porodnišnici in za ozdravljanje medsebojnih odnosov med tamkajšnjimi zaposlenimi. Drugi svoj pogled uprejo v tla ali pa nadaljujejo svojo pot po drugi strani ulice.« (Slava)

»Mnogokrat se vživljam v ljudi, zaposlene v porodnišnici, še večkrat v nosečnice ... Prosim milosti zanje ... Spominjam se svojih nosečnosti in stisk v njih in upam, da bodo nosečnice spoznale pravo, največjo ljubezen! Včasih skušam začutiti svojo mamo, ko me je nosila. Kako ji je bilo? Prosim za milost, da bi nosečnice imele svetlobo in upanje ... da bi vedele, da se življenje zanje ne konča, če rodijo ... pač pa se na nek način na novo začne ... Da bi imele življenje, in ga imele v izobilju! Psalm 118 - poleg 139. (Stkal si me v telesu moje matere. Zahvaljujem se ti, ker sem tako čudovito ustvarjen.), 51. (Usmili se me, o Bog ...), 23. (Gospod je moj pastir) in še kakšnega – tisto – Bolje se je zatekati h Gospodu, kot zaupati v človeka - to je silno močno ... in hkrati tako kruto. Strašno je, če nimamo ljudi, na katere se moremo res zanesti … Ima vsaka nosečnica vsaj enega takega človeka? Ima človeka, ki jo čuti, ki čuti z njo, ki ji je pripravljen dejansko pomagati ... in ne le lepo govoriti? Mimo nas, ki smo tam molili, je prišel fant in nas ljubeče nagovoril z besedami: 'Podpiram vas, bratje in sestre v Kristusu, molim z vami.' In pri tem je dvignil roko, na kateri je visela desetka rožnega venca. Tiste besede 'bratje in sestre v Kristusu' so moje srce ganile do solz, saj sem čutila, kot da nam Jezus govori: 'Moji dragi sestre in bratje, podpiram vas in vas ljubim'.« (Ana)

»Kako minuto čez sedem je v ponedeljek zjutraj prišel do mene bled moški, star približno trideset let, in zgrabil ročaj transparenta, ki sem ga držal. Na njem sta telefona za ženske v stiski. Ker mi ga ni mogel izpuliti, je pljunil vame in šel naprej. Po izročitvi transparenta zamenjavi sem s kolesom odšel v službo, spotoma pa dohitel meni nerazumljivega besneža. Rekel sem mu: 'Enkrat se nam boš pridružil, boš videl!' Ko sem bil kakih 10 metrov naprej, je prišel k sebi in uspel nekaj vzklikniti. Sporočilo vzklika ni bilo prijazno. Enkrat se nam bo pridružil. In obžaloval dejanja, ki so ga naredila besnega, kot sam obžalujem marsikaj.« (Vinko)

»Bdeti, stati in moliti na mrazu, soncu, dežju, pred staro in novo porodnišnico, je za naju privilegij, istočasno pa tudi najmanj, kar lahko storiva za najbolj krhke in ljubke, saj le ti nimajo v naši družbi svojega glasu. Moliva, da bi vsako spočeto življenje doživelo svoj rojstni dan in izpolnitev v ljubeči družini – biološkim ali posvojiteljskim staršem; istočasno pa tudi za vse zdravniško osebje, da bi branili življenje in ga ne prekinjali. Najbolj naju prevzame, ko pride molit družina z otroki. Ali pa takrat, ko se mlad moški ali starejša ženička ali medicinska sestra ustavi in pravi: zelo podpiram to, kar počnete. Očka, ki se mu je dan pred tem rodila hčerkica, je molivcem iz solidarnosti in v zahvalo prinesel kavico … To so stvari, ob katerih se zaveva, da smo tam izključno zato, ker tako želi Avtor življenja. Prisrčno vabiva vse, ki te milosti še niso izkusili: 'Pridi in poglej!'« (Nada in Dečo)

»Kako pomembno je to poslanstvo v naši deželi! Zavedam se, da sem tudi sama preživela po genocidu umetnega splava, zato mi z bdenja blizu porodnišnice v spominu ostajajo mlade molivke, ki so bile močno presenečene nad razmerjem med rojstvom in splavi v letu 1997, ko sta bili dve od njih rojeni: živorojenih 18032, dovoljenih splavov 9712. Mi smo pro-life generacija! To upanje odtehta vsakršno zavijanje z očmi in zdihovanje nekaterih mimoidočih. Z veseljem prihajam pred stavbo, v kateri sem se rodila in hvaležna sem Bogu, da lahko molim za tiste, ki prav v tej isti stavbi danes izgubljajo svoja življenja, pa tudi za zdravstveno osebje, ki je pri tem udeleženo.« (Jerneja)

Na bdenje se lahko še vedno prijavite in se ga udeležite, s podporo z molitvijo in postom. Zadnji dan bo bdenje potekalo tudi ponoči, torej neprekinjeno od sobote 28. marca od 6.00 do 29. marca do 14.30. Z molitvijo bodo nadaljevali ob 15.00 v kapeli Božjega usmiljenja in nedolžnih otrok pri svetem Jožefu. Ob 16.00 bo v cerkvi svetega Jožefa maša, po maši bo sledilo praznovanje.

Prijave na bdenje: 40dni.zazivljenje@gmail.com, po telefonu 031875346, http://40dnizazivljenje.wix.com/40dnizazivljenje. Še posebej prosijo za prijavljanje na nočno bdenje.