Zdenka Kalan Verbanec
Iz pesmi do slovnice
Matjaž Merljak
Zdenka Kalan Verbanec prihaja k dopolnilnemu pouku slovenskega jezika na Reki, ki poteka v slovenskem društvu Bazovica, Mirjana Gomzi pa k pouku prihaja v Pulju.
Zdenkina mama je bila Slovenka. Ko je bila majhna, so doma peli slovenske pesmi, hodili v Ljubljano pa tudi na počitnice v Slovenijo, kasneje je tudi obiskovala Šubičevo gimnazijo v Ljubljani.
Slovenski jezik ji torej ni neznan, a zdaj se je vanj poglobila. „Človek se uči vse življenje, jezik pa sploh,“ doda v pogovoru za naš radio.
Pri dopolnilnem pouku slovenskega jezika, ki ga je lani obiskovala že četrto leto in ga vodi učiteljica Dragica Motik, ustvarjajo, rišejo, pojejo ... Vse to jo zelo izpopolnjuje, saj je način poučevanje moderen, doda: „Vse se nekako dogaja med pogovorom.“
Povedala nam je še, da je članica planinske skupine Bazovice in ker so si v tem društvu na Reki tudi ogledali film Jožeta Možine o Pedru Opeku z naslovom Bojevnik upanja, zdaj bele knjigo o tem našem misijonarju na Madagaskarju.
Mirjana Gomzi pa je lani prvo leto obiskovala dopolnilni pouk slovenščine v Pulju. Njeni starši so se poročili v Ljubljani, sama je živela pet let v Ljubljani, njen mož je iz Škofje Loke, tašča in tast pa sta živela na Škofijah. Zdaj pa se slovenščino uči, ker pogosto obiskuje prijatelje v Sloveniji in ker njena hči živi v Ljubljani.
Naša sogovornica bere slovenske časopise in knjige, a prizna, da je govoriti nekaj drugega kot brati. Pri pouku se učijo o kulturi, navadah, običajih ... Všeč ji je, da se to učijo ob učenju jezika. „Najtežje se je naučiti naglasa. Besede pozna, a težje je najti pravi naglas. Da bi ji bilo lažje, posluša slovenski radio in gleda slovensko televizijo.
Preberite tudi prejšnje zgodbe
