Obiskovalci dopolnilnega pouka v Čabru
Pouk slovenščine poteka tudi v Čabru
Matjaž Merljak
V Čabru, ki leži tik ob meji med Hrvaško in Slovenijo, dopolnilni pouk slovenščine obiskujeta dve skupini otrok in ena skupina odraslih. Bližina meje, veliko mešanih porok in pogosti stiki z ljudmi in ustanovami v Sloveniji sta najpomembnejša razloga za učenje jezika sosednjega naroda.
Eni Ožbolt se je rodila na Reki, pred osemnajstimi leti se je poročila v Čabar. Mož je Slovenec in njegova družina tam živi več let. Sicer doma govorijo hrvaško, a glede na to, da gredo trikrat na teden v Ljubljano (starejša hči v slovenski prestolnici trenira rokomet, mlajša pa v Starem trgu pri Ložu karate) in želje, da bi otroci študirali v Sloveniji, so Eni pripeljali do odločitve, da je pred tremi leti začela hoditi k pouku. Njeni otroci so ga začeli obiskovati že leto pred tem. Sama je zdaj tudi predstavnica staršev.
Prizna, da na začetku ji ni bilo do učenja, a jo je učiteljica Dragica Motik na fin način pritegnila k pouku. Tako se je zaljubila v kulturo, slovenščino in jezik. Pri pouku pojejo, berejo in gledajo filme. Tudi opero ali kakšno dramo se gredo pogledat, učiteljica zanje pripravi tudi strokovne ekskurzije. Eni ne pozabi dodati, da se učiteljica prilagodi učencem in jim spregovori o stvareh, ki jih zanimajo.
V Čabru k pouku hodijo tudi Marja, Jan, Matej in Antonela. Razlogi so različni: oče je Slovenec, obiskovanje glasbene šole v Starem trgu, sorodniki so v Sloveniji ... Pravijo, da se učiti ni težko, saj so zadovoljni z učiteljico. Jan je povedal, da pri pouku poslušajo pravljice in pojejo. Tudi Marji je všeč, da pri pouku pojejo. Jezik se ji ne zdi težak.
