Nataša in Manca med snemanjem oddaje | (foto: BI)
Manca Izmajlova: Živeti življenje polno, dokler mi je odmerjeno
Via positiva Nataša Ličen
Manco poznamo po dolgoletni glasbeni karieri, je pevka, po poklicu igralka glasbenega gledališča. Poleg obveznosti za petčlansko družino in ob številnih dejavnostih, ki se jih loteva, se je z leti naučila organiziranosti in discipline. Zadnja leta veliko hodi v gozd. Hodi sama, to jo okrepi. Pomaga ji, ko v gozdu preigrava lepe scenarije. Tisto, kar je tisti hip v njenih mislih. Pri ohranjanju notranjega miru in ravnovesja, ji je v veliko pomoč tudi dihalna telovadba, osnovana na starih vajah altajskih menihov.
Vdihni življenje s polnimi pljuči
Mančina knjiga je že pred četrtim ponatisom. Piše o dihalnih vajah, nekaj poglavij pa je tudi o ostalih koristnih celovitih nasvetih za življenje. Pri dihalni telovadbi gre za zelo hitre vaje, kratkih vdihov skozi nos, s katerimi krepimo dihalne mišice ter v vse smeri odpiramo pljuča. Rezultati so neverjetni, pravi Manca. Takšna je vsaj njena izkušnja. Tovrstne dihalne vaje so njen vir vsakodnevne energije.
Vse najstarejše kulture na svetu imajo v svojem vsakdanu neke vrste dihalno vadbo. Manca pravi, od takrat ko jih redno vadi, redko zboli, glas se ji je okrepil. Zaradi sedenja ne dihamo več s pripono. Zaradi stresa in skrbi dih zadržujemo in prepogosto dihamo skozi usta. Tudi s starostjo mišice, ki skrbijo za dihanje, slabijo.
Zahodnjaki smo na to pozabili. Sedimo v ozkih oblačilih, se sekiramo, smo z materialnim nenehno obremenjeni, ... zaradi tega ne dihamo več pravilno. Dihamo zgolj z dvajset odstotki pljuč. »Če želim drugim pomagati nekaj spremeniti, moram biti zanje najprej sama močna motivacijska sila«, je v pogovoru za četrtkovo popoldne opisovala Manca Izmajlova.
Oder je lahko krut poklic. Vesela sem, da nisem šla v igralske vode, ampak sem se našla - tudi po moževi spodbudi, v petju. Kariero sem začela z vodenjem televizijske oddaje. Takoj po študiju v Londonu sem se, brez predhodne ure pred kamero, znašla v tem.
Pogum materinstva. Prepoznavati stvari, ki nam jih življenje pripelje na pot
»Občutek zbujanja slabe vesti in žrtvovanja si slovenske ženske predajamo skoraj iz roda v rod, že Cankar je pisal o tem. Na to se moram vedno znova opominjati, ker me v takšne vzorce lahko zanese, posebej ob slabih trenutkih. Za svoje otroke si želim, da bi imele dovolj poleta pri vsem, kar bodo delale. Ob tretji nosečnosti pri šestinštiridesetih je bil sprva šok, a najboljša stvar, ki se je lahko zgodila. Nisem se spraševala, kako in kaj bo, izpustila sem skrbi iz rok. Vsak otrok je blagoslov, nekaj najlepšega. Vsak mora sicer sam priti do spoznanj, sodobni svet je drugačen, še bolj osredotočen nase. Ljubezen, ki jo da otrok in to energijo, ki jo prinese s seboj, je nič drugega ne more dati.«
Slaviti čudež življenja
»Nekateri imamo morda željo po preživetju močnejšo kot drugi. Vedno sem se pripravljena boriti, čeprav sem v sebi krhka. Hitro se zjočem, sem čustvena, a se dvignem z vso močjo in grem naprej. Motivacija so gotovo moje hčere. Želim biti tudi zanje čim dlje močna in zdrava, da bom lahko čim dlje tudi ob njihovi strani. Rada imam tudi svoj poklic, glas je tudi za to treba negovati in ga krepiti. Zato sem tudi pripravljena na disciplino, a brez fanatizma. Sem aktivna, ob utrujenosti pa brez slabe vesti tudi poležim na kavču. Ne silim se v stvari, ki mi ne ustrezajo.«
Dihanje je treba postaviti na svoje mesto
»Preponska mišica je kot kupola, ob pravilnem dihanju se premika za kar osem centimetrov. Dihalne vaje delam med domačimi opravili. Delam jih stoje in zanje ne potrebujem posebne opreme. Če gremo z dobro voljo v stvari se težave razblinijo. Močno zasebno življenje, veliko ljubezni, me rešuje in pomaga tudi pri odrski karieri.« Občinstvo gre domov, po aplavzu nastopajoče zapusti, ostanejo sami s seboj. Mnogi - brez zasebnega dobrega ozadja, imajo s tem lahko težave. »Ničesar ne obžalujem, tudi zlom pred desetimi leti me je potem dvignil na nov nivo in mi pokazal talente, za katere prej nisem vedela, da jih imam.«
