Ans. Zarja in narodne noše v Vadsteni
FOTO: Binkoštno romanje Slovencev v Vadsteno
Matjaž Merljak
Slovenci s Švedske so letos že 41. poromali k Sveti Brigiti v Vadsteno. Vseslovensko romanje in srečanje ima duhovni, narodno kulturni in povezovalni pomen. Udeležijo se ga rojaki iz različnih koncev, ki pridejo v lastni organizaciji ali organizirano s kombiji ali avtobusi. Slovesno somaševanje je vodil ordinarij škof Anders Arborelis.
Škof je na začetku pridige pozdravil Slovence po slovensko, potem pa je nadaljeval svoj slavnostni nagovor z mislimi o Svetem Duhu, o binkoštnem čudežu, „ki nam pomaga, da se vsi, kljub različnim kulturam, tradicijam, socialnim ozadjem razumemo med sabo. Drug drugega razumemo s pomočjo vere, upanja in ljubezni.“
Zahvalil se je vsem slovenskim romarjem, ki že 40 let romajo k sv. Brigiti Švedski v Vadsteno, da bi jo prosili za pomoč, za blagoslov, da bi živeli kot katoličani. Zahvalil se je Švedski protestantski cerkvi in Torbjörnu Ahlundu, navzočemu pastorju cerkve Sv. Brigite Švedske v Vadsteni, da morejo katoličani, ne samo v Vadsteni, ampak na približno sto mestih na Švedskem najeti cerkve in pripadajoče lokale za bogoslužje in srečanja po sv. maši, kar je znamenje ekumenskega sodelovanja.
Anders Arborelis je med drugim tudi spomnil vse navzoče na s. Theresio, ki je dolga leta kuhala juho, tudi za slovenske romarje in sedaj leži v postelji bolna od raka. Čeprav veliko trpi, izžareva eno posebno veselje, eno posebno vero.
Med sveto mašo je somaševal tudi Martin Retelj, slovenski dušni pastir iz Frankfurta. Ljudsko petje je na orglah spremljala organistinja Jožica Javornik iz Slovenije. Po sv. maši se je vila procesija do slovenske lipe ter nato v cerkev sv. Brigite, kjer so bile pete litanije Matere Božje z odpevi. Temu je sledila posvetitev slovenskega naroda.
Sledilo je druženje na vrtu pri sestrah, za prvo plesno ogrevanje so že poskrbeli člani ansambla Zarja iz Tržiča. Praznovanje se je nadaljevalo s kulturnimi programom v dvorani.
Slovenski dušni pastir Zvone Podvinski se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri organizaciji letošnjega romanja in srečanja: Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, Slovenski zvezi na Švedskem, rojakom iz Göteborga, Malmöja, Stockholma in Köpinga ter seveda Misijskemu pastoralnemu svetu.
