V objemu dveh svetov: Slovenci v Argentini
Matjaž Merljak
V Narodni in univerzitetni knjižnici NUK so v četrtek, 4. julija 2013, odprli razstavo V objemu dveh svetov: Slovenci v Argentini. Z njo želijo predstaviti vse tri valove migracij. Do 4. septembra je na ogled gradivo, ki ga hranijo v NUK: od knjig, serijskih publikacij do drobnega tiska, kot so vabila na prireditve, gledališki listi, letaki.
Tematsko zelo bogato gradivo je bilo v NUK shranjeno v "d fondu" oziroma direktorjevem fondu, kot je bil ta uradno poimenovan med letoma 1978 in 1991. Do tega gradiva je imel dostop le direktor. V fondu je bilo v glavnem gradivo, ki so ga poslali iz Argentine ali pa je bilo zaplenjeno na slovenski meji.
Razstavo sta pripravili Helena Janežič in Veronika Potočnik, odprla pa jo je ministrica za Slovence po svetu Tina Komel. Razstava je namreč del prireditev Dobrodošli doma, ki bodo 5. in 6. julija potekale v Ljubljani in drugih mestih, njen simbol pa je dežnik, "pod katerim želijo združiti vse Slovence".
Helena Janežič, ki je v NUK vodja zbirke tiskov Slovencev, ki ne živijo v Sloveniji, je za STA povedala, da je najmanj gradiva na voljo iz prvega emigracijskega vala, ki je potekalo po dogovoru med Avstro-Ogrsko in Argentino od 70. let 19. stoletja, ko so se v Argentino naseljevali številni posamezniki in družine iz Furlanije, Goriške in Notranjske. Mnogi so se naselili stran od civilizacije in zato prave priložnosti za druženje ni bilo, piše v razstavnem katalogu. Več gradiva je iz časa med obema vojnama, ki je v deželo pod ekvatorjem pripeljal glavnino slovenskih izseljencev, približno 25.000 posameznikov, predvsem iz Prekmurja in Primorske. Zelo bogata pa je po besedah Janežičeve bera iz obdobja med letoma 1947 in 1948 ter 1954 in 1955. Povojno politično emigracijo je sestavljalo veliko izobražencev, od duhovnikov, pravnikov, zdravnikov ter več že uveljavljenih literatov in drugih kulturnih delavcev.
Z razstavo pozivajo tudi vse, ki razpolagajo s kakšnimi publikacijami, da jih predstavijo NUK. V narodni knjižnici namreč hranijo vse nacionalno gradivo, ne glede na to, kje je nastalo, je poudarila soavtorica razstave.
Argentina, dežela rodovitnih planin, Andov in podtropske džungle. Sprejela je več milijonov migrantov iz Evrope, med njimi tudi Slovence. Največji dotok priseljencev v Argentino je zabeležen v letih med 1923 in 1928. Proces vključevanja v argentinsko družbo je bil zelo težak. Neznan jezik, drugačni običaji in neizogibna potreba po ponovnem začetku iz nič, so bila bremena, ki so s težo pritiskala na življenje prišlekov. Da bi lažje premagali stisko, so se družili v novo nastalih slovenskih društvih, prirejali kulturna in športna srečanja in tako ohranjali socialni stik ter se lažje vključevali v novo družbeno okolje. Največ Slovencev se je naseljevalo v Buenos Airesu, ki je bil, zaradi velikih možnosti za zaposlitev, pravi magnet za nove priseljence. V avli pred Veliko čitalnico NUK bomo predstavili tradicionalne oblike druženja Slovencev skozi organizirano društveno dejavnost v Argentini.
Razstava je postavljena v avli pred veliko čitalnico NUK in je na ogled vsak dan razen nedelje od 9.00 do 20.00, v soboto od 9.00 do 14.00 in skladno s poletnim delovnim časom knjižnice.
