Praznovanje Cirila in Metoda v Strasbourgu

| 03.07.2013, 07:41 Matjaž Merljak

V mogočni strasbourški stolnici so pripravili praznovanje 1150. obletnice začetnega misijonskega delovanja slovanskih bratov Cirila in Metoda na velikem Moravskem. Slovenijo so zastopali par pri darovanju, ambasador Damjan Bergant in delegat za Francijo Jože Kamin, ki je tudi poslal poročilo.

18. junija 2013 smo se na povabilo stalnega opazovalca svetega sedeža pri Evropskem svetu msgr. Alda Giordana zbrali v mogočni strasbourški stolnici ob praznovanju 1150. obletnice začetnega misijonskega delovanja slovanskih bratov Cirila in Metoda na velikem Moravskem - ozemlju današnje Češke in Slovaške.

Slovesnosti je predsedoval msgr. Jean-Pierre Grallet, strasbourški nadškof ob navzočnosti kardinala Dominika Duke iz Prage. Slednji je med mašo, med katero je pel otroški zbor Mariella iz češkega Plzena, poudaril, da sta sveta brata Ciril in Metod črpala svojo moč pri misijonskem poslanstvu v drugem pismu Korinčanom, 4, 1-2.5-7: „Ker imamo zaupanje po usmiljenju, ki smo ga bili deležni, to službo, ne omagujemo“.

Zaupano poslanstvo svetima bratoma ni bilo lahko, tudi čas jima ni bil naklonjen. Muslimanske sile so na eni strani pričele napadati bizantinsko cesarstvo z juga in vzhoda na drugi slovanska ljudstva udirajo s severa. Edinost kristjanov je bila načeta. V takih okoliščinah sta brata šla na sever, v pokrajine, v katerih je prevladoval en sam pragozd. Nadčloveški napor je bil potreben kakor izjemna vztrajnost, da se porodi nova civilizacija, nova država. Po zaslugi svetega Pavla je nastal trikotnik Atene, Rim Jeruzalem. Rim, največji sovražnik Aten in Jeruzalema, postane simbol nove krščanske civilizacije, v trinajstem stoletju postane (Rim) naša zahodna civilizacija, ki jo simbolizirata stolnica in univerza. Katedra-stolica postane vezni člen dveh institucij.

Katedra škofa, ki uči vero in katedra profesorja, ki v zapletenem razmišljanju uporablja sedaj sic, sedaj non, da in ne. Ti dve katedri pa se navezujeta na Mojzesovo katedro v shodnici, ki je po knjigi vseh knjig postala pravilo in podlaga zahodne civilizacije.

Racionalnost in premišljeno pravo kakor vera, oprto svobodni presoji so delo in hkrati oporoka filozofa Konstantina – Cirila in pravnika Metoda. Zavetnika Evrope prinašata slovanskim narodom pisavo v dvojnem smislu besede: Biblijo in črke.

Prevod svetega pisma v domačem, vsem razumljivem jeziku, ki jo vsi razumejo in pravna podlaga, sta darili, namenjeni deželam slovanskega sveta. Vera umsko razmišljena in osvetljeni um z božjim razodetjem, to sta načeli, ki jih je v mediteranski svet vnesel apostol Pavel na svojih misijonskih potovanjih.

To so bila tudi misijonska načela Cirila in Metoda, močna dela zaznamovana v času z novim navdihom za razumevanje smisla človeškega življenja in sodobne družbe. Če želi današnja družba braniti projekt skupne Evrope s tem, da prepreči ples v začaranem krogu banalnosti in praznine, nima drugih alternativnih poti pred seboj. Menim, da ima danes Evropa več sovražnikov znotraj sebe kakor izven. Ko je Evropa začela zavračati v sebi omenjena načela, se je v njej začela porajati kultura smrti in egoizma. Slavje svetega Cirila in Metoda ni samo krajevni folklorni praznik, temveč resen poziv, memento v družbi, kjer je veliko naveličanih nad današnjim stanjem ali celo pojejo svoj requiem.

Velehrad (Moravski Betlehem) pa poje svoj Te Deum, kajti besede Velehradske pesmi se glasijo: „Velehrad bo vedno oživel“. To sem doživel 1968. leta, 1985. leta in 1990. leta s papežem Janezom Pavlom drugim. Tako se je dopolnila beseda apostola Pavla: „Če je Bog z nami, kdo bo zoper nas?“

Velehrad ni bil samo izključna zadeva katoličanov. Svoboda je neločljiva, to je oporoka zadnjih let za Velehrad. Kdor se dotakne verske svobode, bo kmalu uničil vsakršno obliko svobode. Svobodno delovati pa ne pomeni delovati brez zavor in na neodgovoren način, tako početje je bolj podobno fantazijskemu početju sužnja. “Freedom is not free“. Tudi to je izkušnja Velehrada, pa ne izključno Velehrada.

Pri darovanjski procesiji je slovenski par v narodni noši (Kristina in Bruno) prinesel domači pehar, v katerem je bil okrašen hleb kruha in majolka, okrašeno z grozdjem. Daritveni oltar je bil tudi naš oltar zahvale za dar vere in misijonsko delo svetih bratov Cirila in Metoda. Tisočglava množica je enodušno molila in prepevala z nami duhovniki, ki smo poleg laikov in veleposlanikov slovanskih dežel predstavljali vsak svojo domovino. Levji delež sta poleg stalnega predstavnika svetega Sedeža imela veleposlanika Češke in Slovaške republike. Po končani zahvalni maši smo z veleposlaniki bili povabljeni v semeniško obednico, kjer smo se prijateljsko in preko ponudb slovanskih omizij okrepčali.

Večer smo zaključili še s koncertom na semeniškem vrtu. Na mogočnem zvoniku stolnice je bilo slišati enajst močnih udarcev, ko smo spustili iz rok kljuko mogočnih vhodnih semeniških vrat in se po avtocesti vrnili v Merlebach polni lepih doživetij in novih obrazov.

---

Ob 20. obletnici pridružitve Slovenije Evropskemu svetu smo se 10. junija 2013 odzvali vabilu stalnega predstavništva RS pri Evropskem svetu. Iz Merlebacha in okolice ter Aumetza nas je bilo okoli sedemdeset.

Pod arkadami mogočne stavbe Evropskega sveta v Strasbourgu smo uživali ob izvajanju 5. simfonije Ludvika van Beethovna, opus 67. Filharmoničnemu orkestru Strasbourg je dirigiral naše gore list, gospod Marko Letonja. Nato smo se povzpeli po stopnicah do zgornjega prostora, kjer nas je nagovoril predsednik RS Borut Pahor in za njim generalni sekretar evropskega sveta Thorbjo Rn Jagland.

Pred družabnim delom, med katerim so se izmenjali osebni pozdravi in klepeti visokih gostov, diplomatskega sveta in predstavnikov društev, je zadonela slovenska pesem društva Jadran. Prijatelje slovenske katoliške misije je zastopala predsednica Jožica Curk s soprogom, slovensko katoliško misijo v Merlebachu in v Franciji pa delegat Jože Kamin.