100 let župnije svetega križa v Fairfieldu
Matjaž Merljak
V Fairfieldu v ameriški zvezni državi Connecticut so v nedeljo, 9. junija 2013, slovesno praznovali 100. obletnico ustanovitve župnije svetega križa. Slovesno sveto mašo, na katero so prišli rojaki iz več zveznih držav, sta vodila Alfred Pečarič in salezijanec in profesor ljubljanskega semenišča Bogdan Kolar. Slednji je ob tem zapisal:
Poleg slovenske skupnosti v New Yorku je v letih pred prvo svetovno vojno na vzhodno ameriški obali nastala večja slovenska naselbina še v pristaniškem mestu Bridgeport. Njen največji del so bili »vogerski Slovenci«, kakor so se sami imenovali. Za njih se je začel zanimati slovenski duhovnik Mihael Golob, ki je od jeseni 1912 deloval kot kaplan v slovaški župniji sv. Janeza Nepomuka. V isti cerkvi je za božič 1912 prvič zbral slovenske rojake. 13. junija 1913 pa je škof iz Hartforda izdal uradno listino o ustanovitvi župnije in imenoval prvega župnika Mihaela Goloba.
Z veliko vnemo in požrtvovalnostjo, kar je bila osnova vseh slovenskih izseljenskih skupnosti, so si nato postavili cerkev sv. Križa, župnišče in druge prostore; novembra 1915 so bila vsa poslopja dokončana in cerkev posvečena. Slavnostni govornik ob tej priložnosti je bil frančiškan Kazimir Zakrajšek, ki je deloval v New Yorku. Tako je nastala še ena slovenska narodna župnija.
Poleg župnika Mihaela Goloba, ki je župnijo vodil do svoje smrti leta 1950, so bile delavne mnoge skupine, pevske skupine in predvsem župnijski odbor. Že od vsega začetka v kraju deluje tudi krajevna skupina podpornega združenja KSKJ Kranjsko slovenska katoliška jednota.
Po drugi svetovni vojni je župnijo prizadelo hitro umiranje starejših članov in izseljevanje Slovencev v druge dele mesta. Novi župnik dr. Andrej Farkaš (župnijo je vodil do leta 1967) se je srečeval z resnim vprašanjem njene prihodnosti. Da se je ohranila, je pripomoglo večje število slovenskih beguncev, ki so našli svoj novi dom v državi Connecticut. Mnogim je pri tem bila v pomoč Zveza slovenskih ameriških katoličanov, ki je pomagala pri pridobivanju dovoljenj in materialnih sredstev za nov začetek.
Nova preizkušnja je župnijo zadela po letu 1965, ko je s široko zastavljenim novim urbanističnim načrtom mesto Bridgeport predvidelo rušenje celotne mestne četrti, kjer je stala cerkev sv. Križa in župnišče ter še dve katoliški cerkvi. Večletna pogajanja z mestnimi oblastmi niso prinesla sadov; cerkev je bila porušena in s tem je izginila edina slovenska cerkev v Novi Angliji.
Vztrajnost manjše skupine posameznikov in novega župnika Alojzija Hribška (župnijo je vodil od leta 1967 do 1992) sta prinesla sadove: s pomočjo sredstev, ki so jih dobili od porušene cerkve, s posojili in velikodušnostjo članov župnije je uspelo postaviti novo cerkev in pastoralno središče. 26. novembra 1972 je bila posvečena nova cerkev. Kljub težkim časom je uspelo povečati število članov župnije, ustanoviti razne skupine, tudi slovensko šolo, in v naslednjih letih postaviti dodatne prostore.
Na novem mestu v kraju Fairfield so se ponovno začeli oglašati slovenski zvonovi, v cerkev pa so začeli prihajati tudi ljudje iz okolice; tako je postala tudi duhovno središče za področje, na katerem je bila postavljena. Poleg slovenskih bogoslužnih srečanj so bila pripravljena še angleška, zaradi česar je župnija postala privlačna tudi za okoliške prebivalce. Povečan obseg dela je pomagal, da je župnija dobila še stalnega diakona in odgovornost za versko vzgojo. To je bil čas razgibanih dejavnosti, skrbi za ohranjanje narodnih vrednot in iskanje poti za večjo vključitev v ameriško cerkveno skupnost.
Po upokojitvi Alojzija Hribška je župnijo oskrbovalo več upraviteljev, med temi je bil slovenski duhovnik Milan Dimič (do 2003), slednjič je leta 2009 skrb za župnijo prevzel Alfred Pečarič, ki je poskrbel, da se je ob usklajenem delu posebnega odbora skupnost skrbno pripravila na praznovanje 100-letnice in za izvedbo vseh slavnostnih dogodkov.
Osrednji del slovesnosti je bil pripravljen v cerkvi. Ob nekdanjih dušnih pastirjih je bogoslužje vodil župnik A. Pečarič, sodelovale so razne skupine, ki delujejo v župniji. Župnijski pevski zbor je pripravil angleške in slovenske pesmi in z njimi na izviren način obeležil praznični dan. Zbrali so se Slovenci od blizu in daleč, pri bogoslužju pa so sodelovali tudi člani župnije, ki živijo v neposredni bližini cerkve.
Vedno ko prihajamo k sveti maši ali k molitvi, osebni in skupni, vstopamo v skrivnost Cerkve. Njeni ustanovitelji nismo ljudje. Ustanovitelj je Jezus Kristus. Cerkev je njegova. Na križu jo je rodil iz svoje, prebodene, srčne strani. Za Cerkev je prelil vso svojo kri. Tudi Vaša župnija ni zgolj skupnost, ampak je tempelj živega Boga. Vi dragi farani, ste Božje svetišče in zato znamenje Božje prisotnosti in delovanja v tem svetu.
Vsem, ki se trudite ohranjat vero, negovati dedne časti, se zahvaljujem in kličem Božjega blagoslova na vso skupnost. Korajžno naprej! Z Vami, Mati Marija,« je v pozdravu zapisal škof Štumpf.
Na popoldanski družabni prireditvi se je zbralo več kot tristo gostov. Med gosti, ki so skupnost uradno pozdravili, je bila odpravnica poslov slovenskega veleposlaništva v Washingtonu Ondina Blokar Drobnič, ki je župniji ob njeni obletnici podelila priznanje in zahvalo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu »za dolgoletno neprecenljivo vlogo pri krepitvi slovenske identitete, ohranjanju slovenskega jezika in kulture na območju Connecticuta ter negovanje povezav z matično domovino«. Pogled na prehojeno pot župnije je bil predstavljen v sliki in besedi, izšla je tudi kratka zgodovina župnije.
