Radio Ognjišče
Jože BartoljJože Bartolj
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Tanja DominkoTanja Dominko

Je zgodovina učiteljica?

Jože Bartolj

Modri ljudje so rekli in zapisali, da je. Tudi sam mislim, da je, a s pripombo, da to velja samo za ljudi odprtega srca in odgovorne življenjske naravnanosti. Kdor nima čuta odgovornosti, najprej pred seboj in bližnjimi, potem še pred Bogom, nima pravega posluha za dogodke iz zgodovine. Vse to spet vidimo in doživljamo v naši »lepi« domovini.

Ljudje z neodgovornim obnašanjem in delovanjem so se spet prebili na površje naše javne družbe. Najprej že v začetku okupacije med drugo vojno in po njej, ko so ljudje s stalinistično naravnanostjo, torej ljudje brez čuta odgovornosti, odstranjevali vse, kar ni bilo po njihovo. Uzakonili so zaton civilizacije. Leta 1990, ko smo ponovno dobili demokracijo, smo naivno mislili, da bomo spet živeli in urejevali družbene razmere v stilu evropske civilizacije, da se bo vrnila težko rojena družbena in politična demokracija. Pa smo kaj hitro ponovno »zajadrali« v območje neodgovornosti. Naj to misel z dvema dogodkoma na kratko ilustriram.

Ko smo v času mojega županovanja, ob 850 obletnici pripravljali razglasitev Ljubljane za glavno mesto nove slovenske države, ko je bilo vse pripravljeno in so se pomembni gostje iz tujine že prijavljali na udeležbo, so nam ljudje iz starih struktur nastavili mino. Takratni predsednik države je na moje osebno vabilo sprejel dolžnost, da opravi slovesen razglas. Obljubil je, da bo to »z veseljem« storil, a je zadnji trenutek odpovedal. Češ, da v listini ni zapisano, da je bila Osvobodilna fronta soustanovitelj Ljubljane. Kaj je to pomenilo? Najprej omalovažujoč odnos do velikega pripravljalnega dela številnih ljudi ter ustanov, ki so leto in več trdno delali in pripravljali slovesnost, potem pa popolno neodgovornost do Ljubljane in države in to v času, ko se je Slovenija prebijala na oder evropskih držav. Dodatno neodgovorno še zato, ker je bila Slovenija takrat v svetu skoraj neznana, medtem ko je bila bolj znana Ljubljana kot mesto. To je bil udarec za novo državo, ne samo za mesto.

Drug vpijoč primer, tudi iz časa mojega županovanja, so bile ljubljanske Žale. Biser Plečnikove arhitekture je v tistem času pospešeno propadal. V posameznih kapelicah so se zadrževali nepridipravi vseh vrst, zato smo kaj hitro pričeli z obnovitvenimi deli. Potreben je bil velik finančni in strokovni napor in tudi »borba« proti starim silam, ki so hotele Plečnikove Žale ukiniti. Trdili so, da nam niso potrebne, da sploh ne vemo, kaj bi z njimi in da arhitekt Plečnik itak ni prav nič pomemben. Kljub temu smo z velikim naporom to edinstveno ljubljansko znamenitost obnovili. Ko je nadškof dr. Alojzij Šuštar blagoslavljal ponovno odprtje za izvirno namembnost, to je dostojno pokopavanje rajnih, ni bilo tam nikogar od predsednikovih, to je Kučanovih ljudi. Reči smemo, da so neodgovorno bojkotirali slovesnost, ki je bil nadvse pomemben dogodek za Ljubljano.

Podobna neodgovornost se je te dni zgodila v državnem parlamentu. Večinski del poslancev je prezrl izreden napor vlade s predsednikom Janezom Janšo na čelu, torej delo, ki je usmerjalo našo podhranjeno državo v boljše čase. Uzakonili so novo vlado, ki nima ne primernega programa, ne ljudi za vodenje države. Kakšno neodgovorno dejanje!

Toliko dobrih in za narod perspektivnih nalog je že bilo zastavljenih in uresničene so bile le delno. Več je bilo tistega, kar nas vleče nazaj v enoumje in brezpravje. Kje je tu odgovornost, kje je pri tem zgodovina kot učiteljica?

Pri vseh teh dogodkih se moramo kot Slovenci in kot Evropejci nujno in ponovno vprašati, kaj vse je potrebno še narediti, da bi se »izkopali« iz neodgovornega bivanja, da bi znali ceniti dobre zglede iz zgodovine? Res je, da imamo mnogotera gibanja, začenši s cerkvenimi in potem civilnimi – med njimi je tudi gibanje Prebudimo Slovenijo, a kaj, ko vsa ta gibanja in dobronamerna dejanja za vse nas, dosegajo tako malo ljudi, predvsem tako malo tistih, ki imajo možnost za odločanje. Kdaj bomo imeli v državnem parlamentu večino tistih, ki bodo delovali odgovorno in pošteno, ki bodo razumeli čas, v katerem živimo in nas naravnavali na boljše, vsaj na približno normalne civilizacijske čase?

Več komentarjev na Casnik.si

Katehumeni (photo: Boštjan Prevc) Katehumeni (photo: Boštjan Prevc)

Skupna fotografija v stolnici, ki je razveselila

Na tretjo adventno nedeljo vsako leto v ljubljanski stolnici poteka srečanje katehumenov, pripravnikov na prejem zakramentov uvajanja, torej svetega krsta, svete birme in svete evharistije.

Duhovnik Gabriel Vidrih (photo: Vir: FB Župnija Ilirska Bistrica) Duhovnik Gabriel Vidrih (photo: Vir: FB Župnija Ilirska Bistrica)

Umrl je duhovnik Gabrijel Vidrih

V večeru pred tretjo adventno nedeljo, v 74. letu življenja, je dočakal prihod svojega Odrešenika, župnik v Tomaju Gabrijel Vidrih, rojen v Podragi.

Otroci radi poslušajo zgodbe adventnega koledarja (photo: Družina Hren) Otroci radi poslušajo zgodbe adventnega koledarja (photo: Družina Hren)

Adventni koledar za otroke: Še nove figurice!

Multimedijski adventni koledar za otroke nam je tudi v tem tednu ponudil nove zanimive in napete zgodbe in tako bo še vse dni do božiča. Obljuba dela dolg in tako smo za vse otroške roke, ki ...

Alenka Rebula: 'Toplino je treba nujno negovati pozimi, da nam je tudi mraz blagodejen. Mraz te stisne in porine v zavetje notranje topline, v korenine, ker tam se poraja življenje za pomlad.' (photo: Cristian Escobar / Unsplash) Alenka Rebula: 'Toplino je treba nujno negovati pozimi, da nam je tudi mraz blagodejen. Mraz te stisne in porine v zavetje notranje topline, v korenine, ker tam se poraja življenje za pomlad.' (photo: Cristian Escobar / Unsplash)

Alenka Rebula: Smo varuhi svojega miru

V sklopu rednih pogovorov z Alenko Rebulo smo v adventu govorili o pomenu priprav na praznično obdobje. Mnogo je lepega, polno zabav in vrvenja, koliko pa je resničnih prepoznav naših globljih ...

Vabilo k ogledu Gasparijevih jaslic (photo: RK) Vabilo k ogledu Gasparijevih jaslic (photo: RK)

Gasparijeve narodne jaslice

V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili velike Gasparijeve jaslice, ki so postavljene na prostem, ob gozdičku nad cerkvijo povišanja Svetega križa, kjer z ...

Avdio player - naslovnica