Od petka do petka: 14. - 21. december 2012

| 23.12.2012, 06:27 Matjaž Merljak

Teden, ki je za nami so poleg interpelacije, protestov, odstopa dveh poslancev zaznamovale tudi (ne)referendumske pobude. Sicer pa se je že čutilo praznično vzdušje. Svoji božični poslanici sta predstavila ljubljanski in mariborski nadškof Anton Stres in Marjan Turnšek, s slovesno sveto mašo pa so se v ljubljanski stolnici spomnili skorajšnjega državnega praznika samostojnosti in enotnosti.

Le še nekaj ur nas loči do svetega večera. Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres je minuli teden javnosti predstavil svojo božično poslanico. V njej se je najprej osredotočil na današnje razmere, v katerih prevladujejo negativne novice. Vendar pa tudi v času Jezusovega rojstva v Sveti deželi ni bilo nič drugače. Sveto pismo nam namreč pravi, da so ljudje živeli v velikem pričakovanju, kar po besedah nadškofa Stresa pomeni, da so imeli občutek, da tako ne more iti več naprej in da se mora nekaj zgoditi. „Tudi življenje v težavah in preizkušnjah je smiselno in vredno, da ga živimo. Prišel nam je vlit novega poguma, volje do življenja in zvestobe v dobrem. Vsem, posebej še tistim, ki ste v najrazličnejših preizkušnjah zaradi bolezni, izgube zaposlitve, negotovosti glede jutrišnjega dne, človeškega nerazumevanja in v strahu pred prihodnostjo, vsem, ki ste daleč od svojih najbližjih in osamljeni, želim Božje bližine in tolažbe in v tem duhu tudi voščim blagoslovljene in tolažbe polne božične praznike, v novem Gospodovem letu 2013 pa Božjega varstva in opore.“

Poslanico pa je objavil tudi mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek. V njej je poudaril, da je božično sporočilo „Ne bojte se“, letos zelo aktualno. „Resnično se je preveč strahu razlezlo po naši slovenski deželi in kar ni videti konca tej temi,“ je dejal nadškof Turnšek.

Božična zgodba je zgodba ljubezni, kajti govori o luči, miru, dobroti, čeprav vem, da jo danes mnogi drugače doživljajo, pa je v božični poslanici zapisal škof Evangeličanske cerkve Geza Erniša. Ob tem je pozval tako verujoče kot neverujoče, naj si pošteno pogledajo v oči in skupaj premagajo temo, v kateri smo se znašli.

Dan po božiču bomo v Sloveniji obhajali dan samostojnosti in enotnosti, ki so ga včeraj že obeležili z državno proslavo v Cankarjevem domu in državnem zboru. Praznovanje sovpada tudi z zaprisego novega predsednika republike. Včeraj je namreč pred poslanci izrekel besede „prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije,“ drugega decembra letos izvoljeni predsednik republike Borut Pahor. Več o tem in tudi državni proslavi na kateri je bil slavnostni govornik predsednik vlade Janez Janša boste lahko slišali prihodnjo nedeljo, sedaj pa k slovesni sveti maši za domovino. To je v četrtek zvečer v ljubljanski stolnici daroval predsednik Slovenske škofovske konference nadškof metropolit Anton Stres. V nagovoru je med drugim poudaril je potreba po enotnosti v časih v katerih se nahajamo še toliko večja. „Samostojnost in svoboda nikakor ne pomenita anarhije, kakor nas opozarja tudi apostol Pavel v berilu, ki smo mu prisluhnili. V anarhičnem brezvladju vladata brutalna moč in nasilje, to pa vodi v nasprotje od svobode, v strah, hlapčevanje in suženjstvo. Zato obe, samostojna in svobodna človeška osebnost in samostojna in svobodna država, predpostavljata in terjata jasno zavest o tem, kaj je prav in res, terjata urejeno in dosledno ravnanje v skladu z razumom in zahtevami pravičnosti. Samostojnemu narodu ne pišejo zakonov drugi, drugi mu prav tako ne predpisujejo njegovih dolžnosti in pravic. To pa ne pomeni, da lahko živi brez njih. Samostojen narod si pravila in pravni red postavlja sam, oziroma bolje rečeno, s svojim razumom ta pravni red in zakone odkrivajo in si jih dajejo njegovi člani sami. Dajejo pa si jih in jih tudi spoštujejo.“

Maše za domovino bodo v tednu, ki je pred nami darovali tudi vsi ostali škofje ordinariji, ki bodo seveda darovali tudi slovesne božične maše.

SLOVENIJA

Minuli teden so poleg interpelacije ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka in protestov najbolj odmevali referendumi. Potem, ko je ustavno sodišče presodilo, da bi bila referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu in zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, protiustavna, se je v petek zgodil še pobrat pri pobudi za referendum o izvrševanju državnih proračunov za leti 2013 in 2014. Minister za finance Janez Šušteršič je vesel, da je prevladal razum, saj bi drugače prišlo do velikih težav pri financiranju države v novem letu. Prav tako se je minister pozitivno odzval na odločitev ustavnih sodnikov. Na vprašanje, kdaj lahko pričakujemo prenos prvih terjatev na tako imenovano slabo banko pa povedal, da že v prvi polovici novega leta. Odzval se je tudi predsednik vlade Janez Janša. Umik referenduma o proračunih je označil „za zmago razuma“. Odločitev ustavnega sodišča o protiustavnosti referendumov o zakonu o Slovenskem državnem holdingu ter zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank pa označil za „branik slovenski suverenosti“. Na drugi strani pa so pobudniki omenjenih dveh referendumov - Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije, odločitev ustavnega sodišča označili za politično. In kako jo je za Radio Ognjišče ocenil ekonomist in nekdanji minister dr. Matej Lahovnik? „Ta odločitev ustavnega sodišča je dobra novica tako za gospodarstvo kot za ljudi, pri čemer je ustavno sodišče upoštevalo tudi okoliščine, v katerih se nahajamo, da smo v obdobju hude gospodarske krize, ko ni časa, da bi se pogovarjali o konceptih reševanja bančnega sistema in upravljanja z državnim premoženjem, temveč je treba prepustiti vladi, da predlaga določene koncepte, saj je za to dobila mandat na volitvah.“

Začetek tedna je minil tudi v znamenju glasovanja o interpelaciji zoper ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka. To je vložila opozicijska PS, saj ministru očita odgovornost za izginule podpise pod pobudo za referendum o zakonu za sanacijo bančnega sistema. Minister Gorenak je v državnem zboru prestal interpelacijo in tako ostaja na svoji funkciji. Za njegovo razrešitev je namreč glasovalo 37 poslancev, zaupnico pa mu jih je izreklo 48. Da bi interpelacija uspela, bi za razrešitev ministra moralo glasovati 46 poslancev. Že v poslanski razpravi se je izkazalo, da lahko Gorenak pričakuje podporo SDS, NSi in SLS, na glasovanju pa so ga povečini podprli tudi poslanci DL in DeSUS. Na drugi strani so za razrešitev glasovali v PS, kjer so interpelacijo predlagali, in v SD. V obeh opozicijskih strankah so skozi vso razpravo poudarjali, da je Gorenak za škandal, povezan s podpisi pod referendumsko pobudo o zakonu o slabi banki objektivno odgovoren. Večina koalicijskih strank pa je vztrajala, da krivda za izgubljene podpise za zdaj ni bila dokazana še nikomur. Po glasovanju je Gorenak povedal, da je koalicija ohranila svoje vrste, kar je dobro za Slovenijo.

Slovenija je bila v petek v znamenju protestov, ki so večinoma minili mirno, brez izgredov. Čeprav je na spletnih družbenih omrežjih udeležbo napovedalo 11.000 ljudi, jih je na protest v prestolnico prišlo približno pol manj, po navedbah policije približno 5000. V Mariboru se je zbralo okoli tisoč, drugod po Sloveniji pa večinoma po nekaj deset protestnikov. Na vprašanja povezana s protesti je pred poslanci v državnem zboru odgovarjal tudi predsednik vlade Janez Janša. Meni, da je razlogov za nezadovoljstvo veliko. A prepričan je tudi, da rešitev ni v prelaganju odgovornosti, ampak v zavedanju položaja, v katerem smo se znašli, in sodelovanju pri izhodu iz težav. „Prej je vse raslo, plače, standard, gradilo se je, skratka, vedno se je dalo, vsako leto se je tudi v proračunu, tudi takrat, ko smo se pretirano zadolžili, razdelilo več, zdaj pa tega ni več. Zdaj so drugi časi, denarja je zmanjkalo in to bomo slej ko prej morali razumeti.“

Pred protesti sta se na organizatorje obrnila tudi ministra za notranje zadeve ter za pravosodje in javno upravo, Vinko Gorenak in Senko Pličanič. Pozvala sta jih, naj izpolnijo zakonske obveznosti, in opozorila, da bodo lahko tudi odškodninsko odgovorni. Med organizatorji sta identificirala Ladislava Lipiča in Branimirja Štruklja. Tem namigom so sledili odzivi. V Združenju veteranov vojne za Slovenijo in Združenju policijskih veteranov Sever so jih pričakovano zanikali, da niso povezani z organizatorji, so, prav tako pričakovano, dejali tudi v Svizu. Gorenak je sicer prav tako prepričan, da razgreto ozračje pomagajo ustvarjati tudi mediji, poudaril je, da jim manjka kritična distanca in odnos do države.

Še ostajamo v državnem zboru. Ta bo ostal poleg Pahorja, ki je zaprisegel kot predsednik države, še brez dveh poslancev. Najprej je svoj odhod z 31. januarjem napovedal Branko Marinič SDS. Kot je dejal, je bila to ena najtežjih odločitev v njegovem življenju, vendar pa je bilo breme pravnomočne obsodbe preveliko, da bi še lahko nadaljeval z delom. V petek pa je svoj odhod s prvim januarjem napovedala še poslanka DL Truda Pepelnik. Za umik iz politike se je odločila zaradi sodbe Okrajnega sodišča na Ptuju, ki je presodilo, da je v času službovanja na Občini Ruše naredila napako pri vodenju upravnega postopka. V PS, SD in DeSUS njeno odločitev pozdravljajo kot ustrezno, v SLS pa se strinjajo z DL, da je s takšno odločitvijo Pepelnikova izkazala visoko stopnjo moralne odgovornosti. Ob tem je spomnil, da je v državnem zboru vse večje število nepovezanih poslancev, ki kljub očitanim nepravilnostim ne odstopijo. Svoje srednješolsko spričevalo naj bi ponaredil nekdanji poslanec DeSUS Ivan Simčič, proti nepovezanemu poslancu Ivanu Vogrinu tečeta dva kazenska postopka zaradi suma poslovne goljufije, poslancu Borutu Ambrožiču pa so novembra odvzeli magistrski naslov po tem, ko so ugotovili, da ga je večinoma prepisal iz neke diplomske naloge.

Svet SDS je podprl predlog ustavnih sprememb o referendumih, ki ga je pripravila strokovna skupina ustavne komisije državnega zbora. Po besedah predsednika SDS Janeza Janše predlog sicer ni popolnoma tak, kot so upali, kljub temu pa omogoča, da se referendumska ureditev v Sloveniji približa neki racionalni ureditvi. Omenjena strokovna skupina predlaga t. i. zavrnitveni model referenduma, kar pomeni, da je zakon zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, in če hkrati ta večina predstavlja najmanj četrtino vseh volivcev.

Izvršilna odbora SLS in NSi pa sta se opredelila do predloga o prodaji državnih bank in podjetij v celoti. V SLS tako podpirajo prodajo NLB in NKBM, a vztrajajo, naj država v njih obdrži kontrolni delež. V NSi pa prodaji bank v celoti ne nasprotujejo in poudarjajo, da podpirajo predlog ministra za finance Janeza Šušteršiča glede prodaje deležev, saj da ta izboljšuje pogajalsko izhodišče. O predlogu so razpravljali tudi v DL, kjer so sicer, tako kot Šušteršič, naklonjeni umiku države iz gospodarstva v čim večji meri, razen tam, kjer podjetja upravljajo z javno službo ali javno infrastrukturo.

Poslanci so sprejeli novelo zakona o bančništvu, s katero se bo vzpostavil režim za bolj učinkovito reševanje težav, s katerimi se v zaostrenih finančnih razmerah soočajo banke. Novelo, s katero se bo Banki Slovenije dalo večja pooblastila za ukrepanje v bankah, ki bi se znašle v težavah, je podprlo 75 poslancev, proti je bil le eden.

Povprečna mesečna neto plača v Sloveniji je oktobra znašala 986,81 evra, kar je 1,4 odstotka več kot mesec prej in za 0,7 odstotka več kot leto prej. Povprečna bruto plača je bila v mesečni primerjavi za 1,8 odstotka, v letni pa za 0,4 odstotka višja in je znašala 1515,95 evra, je sporočil državni statistični urad. Stopnja registrirane brezposelnosti se je v Sloveniji oktobra v primerjavi s septembrom zvišala za 0,6 odstotne točke na 12,1 odstotka. Rast je predvsem posledica dejstva, da se je v začetku novega šolskega leta mnogim študentom iztekel študentski status in so se prijavili na zavodu za zaposlovanje. Deloma je višja stopnja tudi posledica konca poletne sezone.

Ustavno sodišče si je v zadnjih 21 letih zagotovilo ugled in spoštovanje tudi tistih, ki se z njegovimi odločitvami niso strinjali, je na današnji slovesnosti ob dnevu ustavnosti dejal predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič. Ob tem je zagotovil, da je ustavno sodišče samostojno in nanj ne vpliva nihče, takšno pa bo ostalo tudi naprej.

Slovenski monsinjor Mitja Leskovar je postal novi šef protiobveščevalnega urada Vatikana, ki bo skrbel tudi za nova varnostna pravila, s katerimi želijo v Vatikanu preprečiti ponovitev uhajanja zaupnih dokumentov. Poročevalci iz Vatikana so mu že nadeli vzdevek Monsinjor 007.

KULTURA

Natančno 5230 dogodkov, ki so v Mariboru letos potekali v okviru Evropske prestolnice kulture, je obiskalo več kot dva milijona obiskovalcev. Kot sta na zaključni novinarski konferenci povedala direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer in programski vodja EPK Mitja Čander, bo projekt zagotovo pustil prepoznane pozitivne učinke. Maribor in partnerska mesta so lento evropske prestolnice kulture predala francoskemu Marseillu in slovaškim Košicam.

Letošnje, že 42. severjeve nagrade za igralske dosežke gredo v roke poklicnima igralcema Nataši Barbari Gračner in Branku Jordanu, študentkama dramske igre Ani Urbanc in Ajdi Smrekar ter ljubiteljskemu igralcu Mihi Zrimšku. Prestižne nagrade je Sklad Staneta Severja podelil v Škofji Loki.

Društvo Prijatelji zakladov svetega Jurija je že 13. leto pripravilo v Piranu razstavo jaslic. Tokrat so na ogled jaslice iz vsega sveta zbiratelja Gregorja Tozona. Sicer v več krajih po Sloveniji v prihodnjih dneh pripravljajo tudi uprizoritve živih jaslic, ki si jih bodo mnogi tudi ogledali.

ŠPORT

Pogled na nekatere športne rezultate preteklega tedna nas, Slovence, znova navdušuje. Začnimo na belih strminah, na katerih med smučarkami brez kakršnegakoli dvoma kraljuje naša šampionka Tina Maze. Pred tednom dni je slavila v francoskem Courchevelu, kjer je prepričljivo dobila veleslalomsko preizkušnjo. Njen uspeh je tam dopolnila Ana Drev, ki je prismučala na 10. mesto. Mazejeva je sijajni predstavi pokazala tudi v sredo in četrtek v švedskem Aareju, kjer je bila tretja tako v veleslalomu kot tudi slalomu. Po 14-ih od načrtovanih 37-ih tekem svetovnega pokala je lahko zelo zadovoljna. Mazejeva je namreč kot prva alpska smučarka na tekmah do božičnega premora devetkrat stopila na stopničke, od tega kar petkrat na najvišjo. Najslabši izid je bil 20. mesto v smuku. V skupnem seštevku je presegla mejo 900 točk, pred prvo zasledovalko Nemko Mario Höfl Riesch ima že 387 točk prednosti oziroma skoraj štiri zmage.

V soboto je bil v italijanski Val Gardeni senzacija dneva Slovenec Rok Perko. Na smuku, ki so ga prestavljali zaradi slabih vremenskih razmer, bil presenetljivo drugi. Bil je celo blizu tretje slovenske smukaške zmage v svetovnem pokalu, a mu je načrte prekrižal Američan Steven Nyman - ugnal ga je za 16 stotink. Perko je bil uspeha zelo vesel. Razplete želi krojiti tudi na ostalih smukih, za končni cilj si je postavil uvrstitev med najboljših 25 smukačev na svetu v končnem smukaškem seštevku.

Ostajamo pri zimskih športih. Pokljuka je gostila tekme svetovnega pokala v biatlonu. Izkazal se je Jakov Fak. Po zmagi v sprintu je na stopničke znova stopil po tekmi s skupinskim startom. Zasedel je drugo mesto.

Slovenski plavalec Damir Dugonjič se je na svetovnem prvenstvu v kratkih bazenih, ki ga je gostil Carigrad, dokončno uvrstil med najboljše plavalce v 25-metrskih bazenih v Evropi in na svetu. Z novima dvema medaljama, tokrat srebrnima, sicer pa prvima na svetovnih prvenstvih, jih je v dobrem letu dni na evropskih in svetovnih prvenstvih osvojil kar sedem. Uspeh slovenske reprezentance je bil veliko širši, saj sta število finalov na pet zaokrožila Anja Čarman in Peter Mankoč. Slednji je ob tem še enkrat potrdil konec kariere, čeprav dopušča možnost, da bi za slovensko štafeto kariero morda podaljšal še za kakšno leto.

Še malo nogometa … V zadnjem času močno odmevata prekinitev pogodbe s selektorjem članske reprezentance Slavišo Stojanovićem in iskanje njegovega naslednika. Slednji za zdaj ostaja neznanka. Je pa v javnost pricurljal podatek, da se zveza pogovarja z nekdanjim selektorjem Srečkom Katancem. Ali bo res prevzel vodenje naše izbrane vrste, naj bi bilo znano še pred koncem tega meseca. Naša nogometna reprezentanca bo leto 2012 sicer sklenila na 49. mestu lestvice mednarodne nogometne zveze, ki ga je zasedala že novembra, je pa uvrstitev za 23 mest slabša kot leto prej.

Hokejist Anže Kopitar in judoistka Urška Žolnir sta najboljša slovenska športnika leta 2012. Med ekipami sta prva veslača Iztok Čop in Luka Špik. Društvo športnih novinarjev Slovenije je najboljše razglasilo na prireditvi v ljubljanskem Cankarjevem domu. Dobitnik paraolimpijske medalje, strelec Franček Gorazd Tiršek, je dobil posebno priznanje.