Poglobljeno glede finančnega stanja
| 15.12.2012, 22:05 Matjaž Merljak
Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij SSO se je v tem tednu srečal z deželnim svetnikom stranke Slovenska skupnost SSk Igorjem Gabrovcem. Govorili so o finančnem stanju manjšine. SSO se je v tem tednu tudi poslovil od beneškega duhovnika Emila Cenciča.
Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je zasedal v sredo, 12. decembra v Trstu. Glavna točka dnevnega reda je zadevala poglobljeno analizo finančne perspektive, ki se v teh dneh pripravlja v Deželnem svetu FJk. V ta namen je predsednik Drago Štoka povabil na zasedanje deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca, da bi lahko bili člani izvršnega odbora čimbolj seznanji s tematiko.
Na začetku srečanja pa so se člani izvršnega odbora SSO poklonilu pokojnemu g. Emilu Cenciču, pri tem je priložnostno misel podal pokrajinski predsednik SSO za videmsko pokrajino Giorgio Banchig.
“Danes med pogrebno mašo je bilo povedano, da je bil g. Emil Cencič eden od zadnjih Čedermacev, eden zadnjih beneških duhovnikov, ki so posvetili življenje svojemu ljudstvu in po starodavni tradiciji oglejskega patrijarhata oznanjali vero v domačem jeziku.
Da bi utemeljil svoje prepričanje in delovanje na verskem, kulturnem in socialnem področju se je g. Cencič že v zrelih letih posvetil študiju: diplomiral je iz pastoralne in litugične teologije, nato tudi iz prava na univerzi v Padovi.
Podkovan v teologiji in pravu je tako branil pravice svojih ljudi pred cerkveno in civilno oblastjo in skrbel za kulturni in socialni napredek Benečije. Na podlagi 6. člena italijanske ustave se je boril, da bi bili Slovenci videnske pokrajine priznani kot enakopravni del slovenske manjšine v Italiji; trudil se je, da bi prepičal italijanski politični svet, da morajo biti Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini vključeni v globalni zaščitni zakon.
Večkrat se je udeležil manjšinskih delegacij, ki so romale v Rim in na druge forume, kjer je bilo govora o zaščiti Slovencev v videnski pokrajini.
Z veliko vnemo in prepričljivimi argumenti je nastopal na raznih posvetih in zborovanjih. Spomnimo se njegovih govorov na Kamenici, na Dnevu emigranta, na srečanjih s cerkvenimi in civilnimi oblastmi.
Kot kristjan in duhovnik je utemeljeval svoja prepričanja in delovanje na teologiji božjega učlovečenja. O tem njegovi članki v Domu ponujajo globoka razmišljanja, ki povzemajo sporočilo in se sklicujejo na velike duhovne voditelje in buditelje slovenskega naroda, kot so škof Anton Martin Slomšek, Ivan Trinko, Jakob Ukmar in drugi.
G. Emil Cencič je leta 1966 skupaj z mons. Valentinom Birtičem in g. Mariom Lavrenčičem ustanovil kulturno verski list Dom, ki še danes skuša oznanjati in uresničevati sporočilo beneških Čedermacev.
V uvodniku prve številke Doma je g. Emil postavil vprašanje: Zakaj ta časopis v našem jeziku? Odgovoril si je: Zato ker tako govorimo v naših družinah in je naš materin jezik. Je naš domači jezik, ki nam ga je dal Bog in so ga govorili že dolgo, dolgo let naši predniki in želimo, da se ohrani tudi za naprej, da ga bodo govorili tudi naši sinovi in sinovi naših sinov. Imeniten dar človeku od Boga je materina beseda.”
Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je nato prisluhnil deželnemu svetniku Igorju Gabrovcu, ki je orisal proceduro sprejemanja deželnega finančnega zakona za leto 2013. Takoj na začetku je podčrtal, da se nakazujejo določene pozitivne odločitve. Veliko vprašanje pa zadeva € 400.000.-, ki jih je Dežela FJk anticipirala slovenskim ustanovam v letu 2011 ter manjkajoči del državnih sredstev za letošnje leto, na podlagi 16. člena zaščitnega zakona. Zaželjena rešitev bi bila odpis za prvi znesek in desetletno brezobrestno posojilo za manjkajoča sredstva. Za obe vprašanji bo seveda pomemben razplet del za deželni finančni zakon, obravnava pa bo po vsej verjetnosti tudi v deželni posvetovalni komisiji, ki bi morala spet zasedati v prihodjem tednu.
Izvršni odbor SSO je v razpravi podčrtal potrebo, da je ravno deželni odbor v tem trenutku pristojen, da sprejme pozitivno rešitev za slovenske organizacije in je torej potrebna le politična volja. Slovenske organizacije in društvo so dokazale v tem letu dokajšnjo mero potrpljenja in tudi napora za racionalizacijo dejavnosti in vse to mora Dežela FJk priznati. Nekoliko čudno bi namreč zgledalo, da tik ob praznovanju 50. letnice ustanovitve Dežele, ki uživa svojo avtonomijo na podlagi prisotnosti slovenske manjšine, se ta ustanova ne bi zavzela za pomoč slovenski organiziranosti v najhujšem kriznem trenutku. Izvršni odbor SSO je še z zadovoljstvom sprejel novico, da bo Dežela FJk spoštovala obveze do Slovenskega stalnega gledališča.
Predsednik SSO Drago Štoka je v svojem poročilu odbornike seznanil z novico, da je v Kanalski dolini svoje delovanje spet obnovilo kulturno združenje poimenovano po g. Mariju Černetu, ki bo že med prazniki organiziralo nekaj pobud. Novo združenje, ki mu predseduje župan Ukev Aleksander Oman bo prav gotovo prineslo prepotrebne nove svežine v Kanalsko dolino.
Na koncu srečanja se je predsednik Štoka zahvalil vsem članom za sodelovanje čez celo leto in vsem skupaj voščil blagoslovljen Božič in uspeha ter zdravja polno novo leto 2013.
Trst, 15. decembra 2012
Svet slovenskih organizacij
