Od petka do petka: 7. do 14. december 2012

| 16.12.2012, 08:12 Matjaž Merljak

Na praznik Brezmadežne smo se preteklo soboto zbudili v zasneženo pokrajino. To zimsko idilo – ponekod je zapadlo več kot pol metra snega - je kalil le močan veter, ki je mešal štrene tudi vsem voznikom na slovenskih cestah. Prihajalo je do številnih zastojev, na primorski avtocesti se je promet zaustavil celo za več ur, kar je povzročilo precej slabe volje vsem tistim, ki so bili ta čas ujeti v avtomobilski pločevini nič kaj prijazne zimske pokrajine. Mraz je v preteklem tednu tako pritiskal, da so željo po pohodu izgubili celo protestniki. Za malce več dobre volje so pretekli konec tedna poskrbeli športniki, saj smo se veselili prenekaterih športnih uspehov, več o tem pa ob koncu oddaje.

Posebej praznično je bilo preteklo nedeljo v ljubljanski stolnici svetega Nikolaja. Bogoslužje je ob sklepu jubilejnega leta ob 550-letnici ljubljanske škofije vodil papežev legat, kardinal Franc Rode. V pridigi je orisal zgodovino ter hkrati poudaril tako preteklo kot zdajšnje poslanstvo ljubljanske škofije oziroma nadškofije. S slovesnostjo so se verniki ljubljanske nadškofije Bogu zahvalili za milosti, prejete v času praznovanja jubilejnega leta, ter tudi za vse, kar je Bog storil po ljubljanski škofiji in njenih pastirjih za slovenski narod v času od ustanovitve do današnjega dne.

Nedeljsko dogajanje je zaznamoval tudi kongres Nove Slovenije - pripravili so ga v Vipavi-, ki pa večjih pretresov ni prinesel. Predsednica namreč ostaja Ljudmila Novak, ki je v nagovoru zbranim med drugim dejala, da trenutno ne vidi alternative vladi, ki zdaj vodi državo. Po njenih besedah Slovenija za sprejem najnujnejših ukrepov potrebuje dialog, dogovor, spoštovanje dogovora in zavezništvo. NSi v odgovor na trenutne razmere ponuja odgovorno politiko. Novakova je ponovila, da bo Slovenija le s konkurenčnim gospodarstvom in brez dodatnega zadolževanja izšla iz krize.

Čeprav so bili dnevi hladni - celo do dvajset stopinj pod ničlo, pa je temperaturo segreval sindikat javnega sektorja. V torek je namreč v državni zbor vložil pobudo za razpis referenduma na zakon o izvrševanju proračuna. Že dan pred tem je državni svet razpravljal o predlogu za odložilni veto na ta zakon, ki ga je podala skupina svetnikov s prvopodpisanim Branimirjem Štrukljem. Finančni minister Janez Šušteršič je očitke zavrnil in posvaril pred posledicami neuveljavitve zakona.

Po treh poskusih glasovanja so bili svetniki nesklepčni, kar pa je pomenilo prekinitev seje. Ker je bil to zadnji dan mandata državnega sveta, so sejo s tem tudi sklenili. A Branimir Štrukelj je imel še eno železo v ognju. Že dan pozneje je s predstavniki sindikata javnega sektorja vložil pobudo za razpis referenduma, pod katero se je podpisalo 13 tisoč 280 ljudi. Pri tem jih ne zanima dejstvo, da je politika zakon podprla s sorazmerno visoko večino. Zakon o izvrševanju proračuna sicer med drugim ureja način, na katerega se bo zagotovilo predvideno zmanjšanje mase plač za zaposlene v javnem sektorju. Ali je tak referendum smiseln, bo presojalo še ustavno sodišče. Problem je namreč v tem, da če bi zakon padel, bi se financiranje iz proračuna izpeljalo po dvanajstinah, trpeli bi torej vsi proračunski uporabniki. Državni zbor pa novega zakona ne bi mogel sprejeti prej kot v letu dni. To je situacija, ki si je nihče ne želi, meni minister Šušteršič.

O razmerah v državi je beseda tekla tudi v pogovoru med premierom Janezom Janšom in evropskim komisarjem za denarne in gospodarske zadeve Ollijem Rehnom, ki sta se sešla ob robu petkovega vrha Evropske unije v Bruslju. Janša opozarja, da predvsem referendumska blokada proračuna, čeprav gre za zdaj le za problem naše države, lahko ogrozi ostale članice območja evra.
Ministrstva ugotavljajo, da je zaradi vloženih podpisov za začetek postopkov za referendum o zakonu o izvrševanju proračuna za leti 2013 in 2014 pod vprašajem približno 520 milijonov evropskih sredstev, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal direktor urada vlade za komuniciranje Anže Logar.

V sredo je bilo vroče tudi v državnem svetu. Potrjevanje mandatov novoizvoljenih svetnikov naj bi bila povsem rutinska zadeva, a ni bilo tako. Dejstvo, da je bil izvoljen tudi Franc Kangler, ki je zaradi številnih očitkov Mariborčanov in sodnih postopkov odstopil z mesta mariborskega župana, mandatno imunitetni komisiji ni bilo pogodu. Predlagala je glasovanje o njegovem mandatu. Kangler seveda ni bil navdušen. „V tem trenutku lahko sporočim le to, da sem bil tukaj pred vami lustriran“, je še pred glasovanjem dejal Kangler.

V državnem svetu so tako na ločenem glasovanju, na katerem so odločali tudi o mandatu Jerneja Verbiča, potrdili le mandat slednjega, ne pa tudi mandata Franca Kanglerja. Za potrditev njegovega mandata je namreč glasovalo 18 svetnikov, proti jih je bilo 19, dve glasovnici pa sta bili neveljavni.

Kangler se lahko pritoži na ustavno sodišče. Po mnenju pravnih strokovnjakov so razlog za zavrnitev svetniškega mandata lahko le nepravilnosti v postopku izvolitve, medtem ko zakon o državnem svetu ne navaja razlogov, zaradi katerih lahko Državni svet zavrne potrditev mandata. Kot razlaga pravnik Tone Jerovšek je Franc Kangler izpolnil formalne pogoje, ko je predložil „potrdilo o izvolitvi in je republiška volilna komisija ugotovila zakonitost volilnega procesa. Njega pa so v Državnem svetu izločali po kriteriju moralne primernosti, kar pa bolj diši po sistemu v nekdanji Jugoslaviji.“ Zato je najverjetneje, da bo Ustavno sodišče pritrdilo Kanglerjevi pritožbi.
Se pa pri tem pojavlja tudi ugibanje o tem, ali je način izbire državnih svetnikov na način kot ga imamo, dober ali je tudi v tem kontekstu smiselno razmišljati o določenih o spremembah.

Medtem pa se protesti po državi rahlo umirjajo. Na petkovih se je še največ protestnikov, nekaj več kot 1500, zbralo v Mariboru, po drugih krajih po državi pa jih je bilo nekaj deset. Za refleksijo protestov smo zaprosili moralnega teologa dr. Tadeja Strehovca, ki je dejal, da so protesti gotovo odraz stanja, v katerem se je znašla naša država. P. dr. Tadej Strehovec tako meni, da glede na aktualne razmere v državi razlogov za proteste še ne bo zmanjkalo.

Betettovo nagrado za umetniške dosežke v glasbi za leto 2012 prejmeta pianistka Tatjana Ognjanovič in sopranistka Vlatka Oršanić. Betettovo listino za vsestranski doprinos k razvoju slovenske glasbene kulture in zgledno sodelovanje z Društvom glasbenih umetnikov Slovenije pa Festival flavtistov Slovenije. Nagrade bodo podelili 18. decembra.

Naši športniki so nas v preteklem tednu večkrat navdušili. Med tistimi, ki sta žela uspehe, sta gotovo alpska smučarka Tina Maze in biatlonec Jakov Fak. Mazejeva je blestela na tekmah svetovnega pokala v St. Moritzu. Najprej je slavila v superkombinaciji, v superveleslalomu je prismučala na drugo mesto, nato je vso svetovno konkurenco prehitela v veleslalomu.

V veleslalomski preizkušnji se je uspešno odrezala tudi Ana Drev, ki je končala na 15. mestu. Karavana se je nato sredi tedna preselila v Val d'Iser, kjer je Mazejeva sicer po dobrih vožnjah na treningih v petek končala na 12. mestu. Še vedno pa močno vodi v skupnem seštevku.

Val d'Iser je bil že pretekli konec tedna tudi postaja svetovnega pokala moškega alpskega smučanja, a Slovenci niso beležili vidnejših rezultatov. Morda omenimo le Mitjo Valenčiča, ki je bil 19. v slalomu.

 

V Hochfilznu se je medtem izkazal naš biatlonec Jakov Fak. Pred dobrim tednom dni je odlično formo najprej pokazal s tretjim mestom na moškem sprintu, nato je zmagal na zasledovalni tekmi. To je bila dobra popotnica za naslednjo postajo svetovnega pokala - Pokljuko. Karavana se je pri nas ustavila ta konec tedna. Že uvodna tekma je navdušila slovenske ljubitelje tega športa. Fak je slavil v sprintu.

V Hochfilznu je na ženski zasledovalni tekmi dobro predstavo pokazala tudi Teja Gregorin, ki je bila četrta. Na Pokljuki je v petek sprintersko preizkušnjo končala na 28. mestu.

Prek luže je slavil slovenski smučar Filip Flisar. Zmagal je na drugi tekmi svetovnega pokala v prostem slogu v tej sezoni v ZDA. Fotofiniš je pokazal, da je v finalni vožnji smučarjev v krosu drugouvrščenega Kanadčana Bradyja Lemana in tretjeuvrščenega Švicarja Armina Niedererja ugnal za manj kot meter.

Soči pa bo v lepem spominu ostal našemu smučarskemu skakalcu Jaku Hvali. V soboto je tamkajšnji olimpijski skakalnici prišel do sedmega, v nedeljo pa do 11. mesta. Do točk svetovnega pokala sta prišla le še Peter Prevc, v soboto je pristal na 13. mestu, in Matjaž Pungertar, ki je v nedeljo končal na 24. mestu. Ostali so obakrat ostali brez finala. V ruskem črnomorskem letovišču so nasprotno na dveh tekmah za lep ekipni uspeh poskrbele naše smučarke skakalke. Dve sta pristali celo med deseterico. V soboto je bila Katja Požun deveta, v nedeljo se je izkazala Anja Tepeš, ki je z osmim mestom prišla do uspeha kariere.

Od zimskih športov k plavanju. Damir Dugonjić je postavil nov mejnik v karieri. Na svetovnem prvenstvu v 25-metrskih bazenih v Carigradu je v suverenem nastopu osvojil srebro na 100 metrov prsno - svojo prvo medaljo na svetovnih prvenstvih.

Še to … Slovenska nogometna reprezentanca je ostala brez selektorja. Po neuspešnem začetku kvalifikacij za svetovno prvenstvo leta 2014 se je od tega mesta poslovil Slaviša Stojanović. Njegov naslednik bo znan najpozneje v prvi polovici januarja. Nogometna zveza Slovenije se med drugim pogovarja s tvorcem velikih uspehov naše izbrane vrste pred dobrimi desetimi leti Srečkom Katancem.