Benečija se je poslovila od župnika Emila Cenciga
| 15.12.2012, 10:53 Matjaž Merljak
V sredo, 12. decembra 2012, je bil v Gorenjem Tarbiju, najvišjem zaselku občine Srednje pod mogočnim Matajurjem, pokopan Emil Cencig, ki bi za božič dopolnil 87 let. V tej vasi je služboval skoraj 50 let, leta 2006 se je sicer preselil v dom za ostarele. Umrl je v bolnišnici v Šentvidu ob Tilmentu v nedeljo, 9. decembra 2012.
Pogrebno sveto mašo je v slovenskem in italijanskem jeziku daroval videmski nadškof msgr. Andrea Bruno Mazzocato. Somaševali so upokojeni videmski nadškof msgr. Pietro Brollo, domači župnik Federico Saracino ter drugi beneški in furlanski duhovniki. Bili so tudi predstavniki civilnih oblasti, predsednik SSO Drago Štoka in načelnik upravne enote Tolmin Zdravko Likar. Evropski poslanec Alojz Peterle je poslal posebno pismo.
Nadškof Bruno Mazzocato je v pridigi podčrtal duhovniške in človeške sposobnosti g. Cenciga, ki je oznanjeval evangelij in skrbel za svoje ljudi. “Pri srcu je vedno imel slovenski jezik in kulturo”, je dejal in poudaril tudi, de je bil med ustanovitelji kulturno-verskega lista Dom, ki tudi danes opravlja svoje poslanstvo med Slovenci v Videmski nadškofiji.
Dreški podžupan Miha Koren je v govoru povedal, da se poslavljajo od duhovnika in kulturnika, ki si je s svojim življenjem in delom zaslužil mesto med velikimi ljudmi, ki jih je rodila Benečija. „Vse življenje je posvetil Bogu in domačim ljudem. Šteti ga moramo v dolgo verigo duhovnikov, ki so znali živeti za svoje ljudi in delali za njihove duhovne in telesne potrebe.“
Hvaležna je celotna dreška skupnost. V Dreki je leta 1966 skupaj z msgr. Valentinom Birtičem in Marijem Laurenčičem ustanovil list Dom, ki že skoraj 50 let izraža globoko krščansko vero in kulturo Benečanov.
Emil Cencig je bil pravi Čedermac, to je eden od tistih duhovnikov, ki so dobro razumeli, da je krščanska vera tesno povezana s slovenskim jezikom in kulturo, da eno ne more biti ločeno od drugega. „Zapušča zgled, kako je treba varovati našo pravo podobo. Naša dolžnost je iti naprej po poti, ki nam jo je duhovnik Cencig pokazal. Se pravi, da moramo vsi skupaj v krščanskem duhu braniti našo bogato slovensko kulturo, našo deželo in ljudi, ki ne glede na velike težave žive v Benečiji in delajo za njeno rast.“
Tako zaključujejo zapis v petnajstdnevniku Dom: „Naj Vam bo lahka domača zemlja. Vi pa od zgoraj varujte našo prelepo deželo, ki ste jo toliko ljubili. Za vedno boste ostali v naših srcih.“
vir: Dom.it, Noviglas.eu
