Od petka do petka: 30. november – 7. december 2012

| 09.12.2012, 07:34 Matjaž Merljak

Minulo nedeljo smo v Sloveniji dobili četrtega predsednika države v samostojni Sloveniji. To je 49-letni Borut Pahor, ki je s tem postal prvi nosilec vseh treh najpomembnejših funkcij v državi. Pokojninska reforma, zaradi katere se je morala lani posloviti njegova vlade, je končno sprejeta. Poslanci in poslanke so potrdili še proračuna za prihodnji dve leti, čemur pa nasprotujejo sindikati in napovedujejo splošno stavko. Mariborski župna Franc Kangler je napovedal odstop, kar pa kot kaže ne bo pomirilo protestnikov, ki že tretji teden polnijo ulice Maribora in nekaterih drugih mest po državi ter zahtevajo nove obraze na vodilnih mestih v državi in občinah. Za konec pa še nekaj o uspešnih nastopih slovenskih športnikov, ki krojijo svetovni vrh v svojih disciplinah. To so nekateri poudarki tokratnega pregleda dogodkov iz Slovenije.

Borut Pahor novi predsednik Slovenije

Volilna nedelja, na kateri smo dobili četrtega predsednika države v samostojni Sloveniji, je za nami. Nekdanji premier Borut Pahor je v drugem krogu z dvotretjinsko podporo volivcev prepričljivo premagal protikandidata Danila Türka, ki se po prvem predsedniškem mandatu poslavlja s položaja. Pahor, ki je bil doslej med že predsednik vlade in predsednik parlamenta, je ob zmagi za tretji predsedniški položaj v državi dejal, da potrebujemo zaupanje drug v drugega, medsebojno spoštovanje, strpnost in posluh, ter da ni skoraj nobenega problema, ki ga ne bi mogli rešiti skupaj, če se za to potrudimo. Pozneje je Pahor še dodal: „To, da sem bil izbran bi mi prav lahko vlivalo neko neizmerno čast, vendar me najprej in predvsem postavlja pred odgovornost. In naj ne bo nobenih dvomov. Tej odogovrnosti sem kos. Tem nalogam, ko so v prisotjnosti predsednika republike, bom kos. Delal bom tako, kot bom menil, da je dobro za celotno skupnost.“ Kot je še povedal, se bo v času do 22. decembra, ko bo prisegel kot novi predsednik države, posvetil pripravi vseh načrtov, ki so potrebni, da bo lahko takoj začel delati v novi službi. Sedanji predsednik Danilo Türk, ki mu bo ob tem moral predati posle, pa je po objavi volilnih rezultatov dejal: „Danes je čas za to, da se čestita zmagovalcu v teh volitvah, gospodu Borutu Pahorju. Čestitam mu za njegov dosežek, čestitam mu za uspešno vodenje volilne kampanje in želim mu veliko uspeha pri delu.“

Novemu predsedniku so čestitali tudi drugi najvišji predstavniki države, političnih strank ter številnih ustanov od Slovenske škofovske konference, do diplomatskih predstavnikov tujih držav pri nas.

Pokojninska reforma in državna proračuna 2013 in 2014

Državni zbor je v minulem tednu potrdil nekaj ključnih rešitev, brez katerih bi se izhod iz krize lahko precej zavlekel. V torek so poslanke in poslanci brez glasu proti sprejeli pokojninsko reformo, ki bo začela veljati 1. januarja 2013. Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, ki je več mesecev vodil naporna pogajanja, je ob tem dejal:

„Vesel sem te soglasne politične podpore v parlamentu. Namenili smo veliko časa pogovoru, dogovarjanju, kompromisom in smo jih dosegli. Ta pokojninska reforma je v vseh bistvenih elementih finančne narave takšna, kot je bila prvotno predvidena. Vsebuje zaostritev upokojitvenih pogojev in zaustavitev padanja pokojnin, kajti te so že sedaj na relativno nizki ravni; tu nismo popuščali in tudi ne v podaljševanju prehodnih obdobij.“

Z reformo se upokojitveno starost zvišuje za oba spola na 65 let, a se bo starostno mogoče upokojiti tudi s 60 leti starosti in 40 leti pokojninske dobe brez dokupa. V letu 2013 se bodo pokojnine uskladile z rastjo plač. Obdobje za izračun pokojninske osnove se z zdajšnjih 18 podaljšuje na 24 let. Zaradi uvedbe informativnega osebnega računa bodo imeli zavarovanci vpogled v podatke o vplačanih prispevkih. Združenje delodajalcev Slovenije je pozdravilo sprejem pokojninske reforme, čeprav je pričakovalo več. Tudi Zveza svobodnih sindikatov, ki je lani zahtevala referendum, na katerem je padla reforma prejšnje vlade, je pritrdila, da je tokratna reforma z njimi usklajena.

Dva dni za pokojninsko reformo je državni zbor sprejel še proračuna za leti 2013 in 2014. Cilj vlade, ki ga je pripravila, je, da bi do konca leta 2015 uravnotežili javne finance oziroma porabili toliko kot imamo. Opozicija je pri obravnavi proračunov koaliciji očitala, da ta nima zagotovljene vzdržnosti in ne podpira gospodarstva. Kljub temu je dosegla nekatere prerazporeditve v korist visokega šolstva in šolske prehrane. Leta 2013 se bo proračunski primanjkljaj znižal na 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda in leto zatem na 2,5 odstotka. Da bi to dosegli, je predvideno varčevanje na vseh področjih. Proračunski uporabniki bodo morali za približno pet odstotkov zmanjšati stroške dela.

Kljub odstopu Kanglerja se protesti nadaljujejo

Protesti, proti politični eliti, ki so sledili novembrskemu shodu v štajerski prestolnici, na katerem so meščani zahtevali odstop župana Franca Kanglerja, so se v različnih mestih po državi nadaljevali tudi v tem tednu. Že na dan drugega kroga predsedniških volitev so se demonstranti zbrali v Krškem, kjer so v glavnem protestirali proti vladi, njenim varčevalnim ukrepom in "mačehovski politiki vseh barv". Čez teden pa so se protestniki vnovič zbrali v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Jesenicah, Ajdovščini ... Protesti so se zvrstili še v Celju, na Ptuju, Ravnah na Koroškem, v Trbovljah, Bohinju in Murski Soboti. Do najhujših izgredov je prišlo v Mariboru, kjer se je v ponedeljek zbralo osem tisoč ljudi, zahtevali pa so odstop župana Franca Kanglerja. Sprva mirni protesti so se zvečer sprevrgli v nasilje kakšnih tisoč nasilnežev. Poškodovanih je bilo 39 ljudi, 25 policistov in 14 protestnikov, med njimi eden huje. Policija je prijela 119 ljudi in jih 28 pridržala. Preiskovalni sodniki so pozneje zoper 12 osumljencev za nasilje odredili pripor, tri so poslali v hišni pripor, medtem ko so jih 13 izpustili. V hišnem priporu je tudi izgrednik na prvih večjih protestih v Ljubljani.

Glede na razmere v Mariboru se je župan Franc Kangler v četrtek pojavil pred novinarji in napovedal svoj odstop s položaja. Dokončno se bo poslovil na Silvestrovo, a se bo še naprej boril za dobro Maribora. Kangler je prepričan, da so nekateri splošno gospodarsko in socialno krizo izkoristili za politična obračunavanja. Zadnji dan v letu namerava Mariborčanom voščiti novo leto ter občinski volilni komisiji naložiti, naj razpiše lokalne volitve. Kangler upa, da bodo strici iz ozadja, ki stojijo za „Facebook profilom“, prek katerega so pozivali k protestom, predstavili rešitve za probleme, s katerimi se v teh kriznih časih sooča mesto. Po njegovem se je lahko skrivati, a težje je prevzeti odgovornost za pot iz krize. Tudi opozicija, ki si prizadeva razpustiti mestni svet, dela veliko škodo mestu. Prepričan je, da jim grej e za to, da bi z mestom upravljali politično, kot se je to dogajalo v preteklosti.

Zadnje poplave povzročile za več sto milijonov škode

Ta teden se je iztekel rok, do katerega so morale občinske komisije skleniti ocenjevanje škode po poplavah, ki so med 4. in 6. novembrom prizadele predvsem Štajersko, Koroško, Gorenjsko, Posavje in Posočje. Nepopolni podatki kažejo, da je ta presegla za Slovenijo določen prag prag 209 milijonov evrov, na podlagi katerega lahko država zaprosi za sredstva solidarnostnega sklada EU. Skupne ocene škode še ni mogoče podati, dokler regijske in državna komisija ne končajo z delom. Po besedah Ervina Vivode iz sektorja za odpravo posledic naravnih nesreč je bilo do določenega datuma prijavljene za 351 milijonov evrov škode, kar je približno sto milijonov več kot po poplavah septembra 2010.

V Miljah pri Trstu so se pred dnevi zbrali župani in podžupani občin Milje, Koper, Izola, Piran, Buje in Umag. Sklenili so, da bodo skupaj nastopili proti načrtovani gradnji uplinjevalnika v Žavljah in k iniciativi povabili še sosednje občine. Terminal na kopnem in drugi na morju, za katerega v Rimu že pripravljajo potrebne dokumente, bi imela skrajno negativen vpliv na okolje, zdravje in varnost prebivalcev na območju Italije, Slovenije in Hrvaške. Župani so še opozorili, da bi s tem prizadeli tudi gospodarski razvoj občin, še zlasti na področju turizma in storitvenih dejavnosti.

Z decembrom so uporabnikom avtocest in drugih plačljivih cest v Sloveniji na voljo vinjete za leto 2013 v modrozeleni barvi. Dobiti jih je mogoče na bencinskih servisih, v kioskih, trgovskih centrih, postajah AMZS ... v tujini pa jih prodaja več sto pooblaščenih prodajalcev. Cene vinjet ostajajo nespremenjene. Stare vinjete sicer veljajo do konca januarja 2013.

Ob 70. obletnici smrti Lamberta Ehrilcha

Ob letošnji 70. obletnici umora Lamberta Ehrlicha sta se zvrstila dva simpozija, ki sta želele osvetliti lik tega velikega Slovenca in pričevalca za vero. Prvemu, ki je potekal na obletnico njegove likvidacije 26. maja, je v minulem tednu sledil še simpozij, ki ga je pripravila Teološka fakulteta v Ljubljani. Z njim se mu je fakulteta zahvalila za dvajsetletno profesorsko delo in ovrednotila njegovo življenje in delo v luči problemov, s katerimi se je srečeval slovenski narod med vojno in po njej.

Dr. Lambert Ehrlich je odigral pomembno vlogo v naši družbi. Najprej kot pogajalec za slovenske meje na Koroškem, potem pa tudi kot pomemben dejavnik v boju slovenskega naroda zoper zlo komunizma, je povedal prof. Janez Juhant. Poleg tega je bil Ehrlich izjemno pomemben profesor veroslovja že v celovškem bogoslovju.

Potem pa je v Ljubljani, v novo nastali državi predaval na teološki fakulteti in se posvetil vzgoji mladih akademikov - stražarjev ter slovenski narod opozarjal na pomembno razsežnost, ki jo je prinesla druga svetovna vojna - namreč na nevarnost komunizma. Ta nevarnost po Juhantovih besedah v družbi vedno znova obstaja, kar nam dokazujejo nerešene stvari v naši tranzicijski družbi. Zgleda, da bodo te stvari še zelo zahtevne in zato je pomembno, da v teh časih premišljamo opozorila, ki jih je dal Lambert Ehrlich slovenskemu narodu in zato dal tudi svoje življenje. Uumrl je nasilne smrti 26. maja leta 1942.

V Brestanici so 1. decembra odprli celostno prenovljeni grad Rajhenburg, ki velja za enega najstarejših gradov v Sloveniji. Ima precej tudi precej pestro zgodovino, še zlasti v 20. stoletju, ko je bil v njem v času nemške okupacije zbirni center za pregnane Slovence, pozneje pa do leta 1966 komunistični zapor. Grad, ki je v lasti občine, danes služi muzejskim in drugim kulturnim dejavnostim; v prihodnje naj bo postal tudi pomemben dejavnik turističnega razvoja. V obnovo gradu so vložili pet milijonov evrov, od tega tri milijone evrov evropskih sredstev.

Kulturno dogajanje v Sloveniji je v tem tednu zaznamoval tudi 3. december, Prešernov rojstni dan, ki je v Sloveniji od leta 2000 znan tudi kot Ta veseli dan kulture. V sklopu te pobude so kulturne ustanove pripravile več kot tristo brezplačnih dogodkov v sedemdesetih krajih po Sloveniji. Loški muzej je ob tej priložnosti na gradu v Škofji Loki odprl novi stalni razstavi slikarja Ivana Groharja in pisatelja Ivana Tavčarja. Škrabčeva knjižnica v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici nad Novo Gorico je predstavila katalog, ki je odslej preko spleta dostopen širši javnosti.

Tina Maze na vrhu smučarske karavane

Alpska smučarka Tina Maze je bila minulo nedeljo na superveleslalomu za svetovni pokal v Lake Louisu četrta; v skupnem seštevku je ohranila prvo mesto, na katerega se je povzpela že na uvodni oktobrski tekmi v Söldnu. Še uspešnejša je bila minuli petek v St. Moritzu, kjer je zmagala v superkombinaciji in si s tem utrdila vodstvo v svetovnem pokalu.

Slovenski biatlonec Jakov Fak je prav tako v petek na sprinterski tekmi svetovnega pokala v avstrijskem Hochfilznu zasedel tretje mesto.

Mariborski nogometaši so v četrtek zvečer v šestem krogu skupinskega dela evropske lige v Ljudskem vrtu izgubili proti Laziu z 1:4. Maribor je s to tekmo sklenil nastope v evropski ligi,

Slovenska padalska reprezentanca je minulo sredo na svetovnem prvenstvu v Dubaju v skokih na cilj osvojila ekipno zlato medaljo in s tem bogati zbirki medalj dodala novo najbolj žlahtno odličje. Zadnji dan prvenstva je naslov naslov najboljšega na svetu med posamezniki osvojil Domen Vodišek. Zbirko slovenskih medalj pa je s srebrom dopolnila Maja Sajovic v ženski konkurenci.

Veslaška zveza Slovenije praznuje te dni 60. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili slavnost na kateri so podelili priznanja te športne zveze. Olimpijsko veslaško priznanje sta prejela bronasta veslača iz Londona 2012, Luka Špik in Iztok Čop, slednji pa je ob tem prejel še častni naziv ambasadorja veslanja.