Lahovnik: odločitev ustavnega sodišča je dobra novica
Slovenija Tanja Dominko
Referendumov o zakonu o Slovenskem državnem holdingu in o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank ne bo, saj je ustavno sodišče včeraj odločilo, da bi bila protiustavna. Nekateri menijo, da je odločitev politične narave, drugi so povsem presenečeni nad njo, tretji pa izražajo zadovoljstvo, da so sodniki ohranili trezno glavo, ko so presojali o ustavnosti morebitnih referendumov. Za mnenje smo vprašali ekonomista dr. Mateja Lahovnika.
Dr. Lahovnik meni, da gre za glas razuma, pri čemer je ustavno sodišče poslalo jasno sporočilo pobudnikom referendumov, da je treba prej dobro premisliti o resnih posledicah, preden blokirajo odločitev vlade.
„Ta odločitev ustavnega sodišča je dobra novica tako za gospodarstvo kot za ljudi, pri čemer je ustavno sodišče upoštevalo tudi okoliščine, v katerih se nahajamo, da smo v obdobju hude gospodarske krize, ko ni časa, da bi se pogovarjali o konceptih reševanja bančnega sistema in upravljanja z državnim premoženjem, temveč je treba prepustiti vladi, da predlaga določene koncepte, saj je za to dobila mandat na volitvah.“
Lahovnik tudi meni, da je dodatno težo odločitvi dalo dejstvo, da jo je podprlo kar 8 sodnikov, le ena sodnica je imela odklonilno mnenje. Se pa čudi, kako da mnogi tisti, ki običajno pozivajo k spoštovanju vseh odločitev ustavnega sodišča, zdaj z vsemi topovi to ustanovo napadajo. Vodja poslanske skupine SD Janko Veber je denimo včeraj med drugim izpostavil, da je ustavno sodišče, ko je dopustilo referendum o pokojninski reformi v prejšnjem mandatu, presodilo, da državni zbor ni izkazal, da gre za protiustavnost tedaj veljavne zakonodaje. Tokrat pa je povsem spremenilo stališče in na podlagi podobnih argumentov referenduma prepovedalo. A ekonomist Lahovnik meni, da je bilo sodišče dosledno. Sam koncept sanacije bank, ki ga je predlagala vlada, ocenjuje pozitivno. „Predvsem zato, ker je narejen po zgledu nekaterih drugih držav, predvsem Nemčije, Irske, tudi Švedske. Omogoča, da se slabe terjatve izločijo, se preložijo na agencijo za sanacijo bančnega sistema, seveda po primerni tržni vrednosti. Hkrati pa ta zakon podaljšuje zastaralni rok za vlaganje odškodninskih tožb kot tudi za kazensko odgovornost tistih bančnikih, ki so ta posojila odobravali. Mislim, da bo ta zakon prispeval k večji preglednosti upravljanja bančnega sistema v Sloveniji. Medtem pa drugi koncept, ki ga predlaga opozicija, da bi znova neposredno dokapitalizirali banke, zlivali noter denar davkoplačevalcev, ne da bi pri tem pogledali, kaj je v bilancah bank in ne da bi iskale odgovornost za slabe odločitve v preteklosti, ni dober.“ Ta koncept smo imeli v preteklih 15-ih letih, pa se ni obnesel, poudarja ekonomist in nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik.
Ali včerajšnje odločanje ustavnega sodišča nakazuje tudi odločanje o referendumu o zakonu o izvrševanju proračuna? Lahovnik meni, da lahko sklepamo, da bo ustavno sodišče tudi tako referendumsko odločanje razglasilo za neustavno.
