Duet Molina in Bajda v Parizu
Večer dveh jezikov v Parizu
Matjaž Merljak
V petek, 23. novembra 2012, je veleposlanica Republike Slovenije v Franciji Veronika Stabej gostoljubno odprla vrata svoje rezidence pariškim rojakom, kjer je potekal Večer dveh jezikov s Primožem Vitezom in duetom Juan Ignacio Molina & David Bajda.
Veleposlanica je v pozdravnem nagovoru vsem zaželela dobrodošlico in se zahvalila za sodelovanje ter številno udeležbo. Pesnica Mateja Bizjak Petit je izrazila hvaležnost do veleposlanice, ki nudi svojo rezidenco za takšna srečanja. Številni pariški rojaki, člani Društva Slovencev v Parizu in diplomatski sodelavci so se udeležili tega lepega kulturnega dogodka
Prvi del večera sta nas vodili Mateja Bizjak Petit, direktorica Hiše slovenske poezije v Tinqueuxu [tinkeju] in Pauline Fournier [polin furnje], predstojnica katedre za slovenščino na Inalcu v Parizu. Razvil se je živahen pogovor o prevajanju umetniških del z gostom iz Ljubljane, Primožem Vitezom, ki je docent francoskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani, priznan prevajalec francoskih poezije, proze in gledališča, glasbenik. Znanstveno raziskuje področja literarnih prevodov, jezikovne epistemologije ....
Vitez je poudaril, da je vsak prevod novo, samostojno besedilo, ki nujno nosi pečat prevajalca. S tem v zvezi se je porodilo naslednje vprašanje: Kaj se torej zgodi, če prevajalec v svoj prevod vloži preveč sebe, preveč svoje subjektivnosti? Po drugi strani pa prevod ne sme biti dobeseden, sterilen. Naloga prevajalca je prav v tem, da napravi originalno besedilo dostopno določenemu jezikovnemu prostoru in to v točno določenem času. Tako na primer prevod izpred dveh stoletij, ki je uspel v svojem času aktualizirati originalno besedilo, tega danes več ne zmore. Končno smo se vprašali, ali mora imeti prevajalec do besedila, ki se ga loteva, osebno afiniteto. Ali je pogoj za dober prevod tudi to, da ga besedilo osebno nagovarja? Vitez je na vprašanje odgovoril pritrdilno in dejal, da je imel do sedaj srečo, da je lahko prevajal dela, ki so mu osebno blizu, zlasti francosko literaturo 17. in 18. stoletja.
24. novembra je Primož Vitez gostoval tudi v Hiši slovenske poezije v Tinqueuxu.
Drugi del večera sta Juan Ignacio Molina & David Bajda navdušila številne poslušalce s svojim duetom flavte in kitare in nas popeljala na popotovanje skozi različne pokrajine Argentine in Latinske Amerike. Čudili smo se Davidu, ki je spregovoril v lepi slovenščini.
Začetki dueta Juan Ignacio Molina & David Bajda segajo v leto 2007, v okviru oddelka za umetnost in plastično ustvarjalnost Univerze Cuyo (Mendoza, Argentina). Skupaj sta nastopala na številnih festivalih. Trenutno skupaj pripravljata več projektov tradicionalne in klasične glasbe. David ima slovenske korenine, je potomec slovenskih staršev tretje generacije, Juan je pa po rodu Argentinec.
Juan Ignacio Molina & David Bajda sta imela številne koncerte in delavnice v Sloveniji, nato sta se podala na turnejo po Evropi in prišla mimogrede še v Pariz na povabilo pesnice Mateje Bizjak Petit, s podporo Društva Slovencev v Parizu, Slovenske katoliške misije in izseljenskega društva SVS.
Večer se je odvijal v prijateljskem vzdušju ter se dolgo nadaljeval v druženju ob dobro obloženi mizi in ob kozarcu rujnega; spletali smo nova poznanstva tako z gosti kot s pariškimi Slovenci, in s tistimi, ki so na novo prišli v Pariz, službeno ali študijsko.
Po maši smo se zbrali v dvorani Slovenskega doma, kjer smo se lahko pogovorili z glasbenikoma in si ogledali različne argentinske piščali in instrumente.
Na naše veliko veselje smo bili ponovno deležni kratkega koncerta. Začutili smo veliko povezanost in solidarnost z Davidom in Juanom, nepričakovano se je med nami stkala nevidna vez. Prodirajoči zvoki Juanove piščali in flavte so nas prešinili kot blisk in nemir strun Davidove kitare nas je prijetno vzdramil. Barviti sij daljne pokrajine je zaplesal pred našimi očmi kot mavrica. Zaslutili smo ritem drugačne kulture, druge domovine naših rojakov.
