Marjan BuničMarjan Bunič
Jakob ČukJakob Čuk
Andrej ŠinkoAndrej Šinko

Od petka do petka: 23. - 30. december 2012

| 02.12.2012, 00:06 Matjaž Merljak

Danes volimo predsednika države. Slovenijo je zajel val protestov. Končujemo teden Karitas. Radio Ognjišče je dopolnil 18 let. Smučarka Tina Maze v začetku nove sezone niza uspeh za uspehom. Na evropskem prvenstvu v Franciji razveseljevali naši plavalci.

POLITIKA

Obhajamo prvo adventno nedeljo, marsikje po Sloveniji so dočakali drugo pošiljko snega ob tokratni zimi. A današnji dan je predvsem v znamenju drugega kroga predsedniških volitev. Ali bo na čelu države ostal Danilo Türk ali ga bo nasledil Borut Pahor bo znano še nocoj. Nekaj več kot 3.300 volišč bo odprtih še slabi dve uri, da takrat velja volilni molk.

Pretekli teden v domovini je bil sicer vse prej kot tih. Večja mesta so preplavili protesti, usmerjeni naj bi bili proti politični eliti. Vse skupaj se je začelo v Mariboru. V ponedeljek so v štajerski prestolnici sprva mirnemu shodu, ki ni bil prijavljen, na njem pa je množica zahtevala odstop župana Franca Kanglerja, sledili izgredi manjših skupin. Policisti so ukrepali skladno s pooblastili - potem ko so protestniki vanje metali bakle, granitne kocke in kamenje, so jih organi pregona razgnali s pomočjo solzivca.

K protestom po vsej državi so nato prek spletnega družabnega omrežja Facebook začele vabiti anonimne skupine. Ljudje so se odzvali, a marsikatero akcijo so spremljali incidenti. Zato so se začeli vrstiti tudi pozivi k umiritvi razmer. Med drugimi se je oglasil predsednik Slovenske škofovske konference, nadškof Anton Stres. Ponovil je stališče komisije Pravičnost in mir, da je vsaka oblika nasilja nesprejemljiva. „Stanje v državi je zelo težko. Vemo, da si vsi, ki so odgovorni v tej državi in ki nosijo največjo odgovornost za reševanje stanja, resno prizadevajo, da je potrebno sprejeti določene žrtve, če hočemo rešiti stanje, v katerem smo se znašli. Zato potrebujemo v tem trenutku predvsem pozitivno energijo, dobro voljo za skupno sodelovanje in razumevanje tudi nekaterih varčevalnih ukrepov, ki se jim ne moremo izogniti.“

Potem ko se je vrnil z obiska v Albaniji, je državljane nagovoril premier Janez Janša. Kot je dejal, je kriza po slovenskih mestih in vaseh polila dovolj bencina, da lahko vsaka odvržena vžigalica z lahkoto povzroči požar. Janša meni, da si vsak, ki se odloči za miren protest, da doseže pozitivne spremembe v družbi, zasluži priznanje aktivnega državljana. Ob tem je spomnil na poglavje slovenskega osamosvajanja. „V času slovenske pomladi se je na naših ulicah in trgih večkrat zbralo na deset tisoče ljudi. Toda vsi ti protesti so kljub zahtevam, usodnim za vse, potekali mirno. Zborovali pa smo ZA, prevladovala so pozitivna čustva.“ Janša je opozoril tudi, da smo Slovenci do zdaj v resnih razmerah že nekajkrat dokazali, da znajo stopiti skupaj. Verjame, da to lahko storimo tudi zdaj. „Imamo vse potenciale, da sami izidemo iz krize. Iz evropskega proračuna dobivamo znatno več kot vanj vplačujemo. Samo od nas je odvisno, kaj bo z nami v prihodnje.“

Predsednik državnega zbora Gregor Virant v odzivu na nezadovoljstvo med ljudmi, ki se izraža tudi s protesti, pravi, da se poslanci zavedajo soodgovornosti, ki jo imajo pri reševanju nakopičenih težav. A Virant in vodje poslanskih skupin v skupni izjavi obsojajo nasilje. „Z nasiljem ni mogoče rešiti nobenega problema. Nasilje ne more izboljšati družbenega položaja, ampak ga lahko le še poslabša.“

Nasilnemu izražanju mnenj nasprotujejo tudi v Zboru za republiko. „Seveda pa podpiramo vse legitimne in miroljubne shode, saj je to ustavna pravica,“ je povedal predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm. Teolog Ivan Štuhec je ob tem opozoril, da v Mariboru povod za proteste niso bile socialne stiske, ampak nedavno na novo postavljeni radarji za merjenje hitrosti na cestah. Prebivalci štajerske prestolnice očitajo županu Kanglerju, da ga bolj kot varnost na cestah zanima pobiranje denarja. „Radarji so očitno postali neke vrste kamuflaža za drugačne in prikrite interese posameznih skupin in določenih političnih sil v ozadju, ki skušajo položaj izkoristiti sebi v prid,“ medtem meni Štuhec. V pogovoru za naš radio je še povedal, da je leta 2006, ob prvih županskih volitvah, na katerih je kandidiral Kangler, izrazil določen dvom o tem, ali je primeren za to mesto. „To se zdaj le potrjuje. Nisem in ne želim biti zagovornik župana Kanglerja, a sem proti temu, da se ga skuša na ta način spraviti z oblasti,“ je dodal Štuhec.

Očitka protestnikov v Mariboru sta med drugim klientelizem in korupcija, ki naj bi domnevno prežemala mestno občino. Kangler je v prvih odgovorih na omenjeno pozive k odstopu odločno zavračal. Menil je, da za to ni ne razlogov ne pogojev. Kangler si je po ponedeljkovih protestih v štajerski prestolnici vzel čas za premislek.

Nič več pa ne bo razmišljal Radovan Žerjav, ki je napovedal odhod z vrha SLS-a. Za to se je odločil tudi v luči zadnjih dogodkov, povezanih z izključitvijo Kanglerja iz stranke. Žerjav verjame, da bodo v SLS-u v prihodnjih tednih našli dobrega predsednika, ki bo nadaljeval zastavljeno politiko. Po njegovem z njegovim odhodom ni ogrožena stabilnost koalicije. Žerjavovo napoved v koalicijskih strankah SDS, DL in DeSUS obžalujejo. V n.Si-ju menijo, da gre za interno stvar SLS-a, vodja poslancev N.Si-ja Matej Tonin je ob tem poudaril, da je stabilnost vsake koalicijske stranke pomembna za vlado.

CERKEV, DRUŽBA IN KULTURA

Po eni strani smo doživeli teden protestov, po drugi strani teden spodbujanja dobrodelnosti in prostovoljstva. Od ponedeljka do danes je namreč trajal Teden Karitas, ki je tokrat vabil k veselju v sožitju. Letos je bil namreč osredotočen na evropsko leto dejavnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. „Človek ne sme biti sam, ne sme živeti osamljen, ampak mora bivati v sožitju. Če z veseljem stopi v ta odnos, lahko nastane nekaj zelo lepega,“ je namen predstavil sodelavec Slovenske Karitas Matic Podržaj. V zadnjih dneh so se zvrstile številne dobrodelne prireditve, osrednja dogodka sta bila v sredo srečanje prostovoljcev na Ponikvi in tradicionalni koncert Klic dobrote v Celju. „Klic veselje v sožitju nas vabi k sožitju na vseh ravneh še naprej: med generacijami v družini in v družbi, med bogatimi in revnimi v domačem kraju, v državi in v svetu, med bolnimi in zdravimi, med vernimi in nevernimi ter drugače vernimi … Vsi ti odnosi so lahko vir pristnega veselja, ki more obarvati naše osebno in skupno življenje v nove barve, saj je veselje življenjska barva ljubezni,“ je pri sveti maši v rojstnem kraju blaženega Antona Martina Slomška dejal predsednik Slovenske Karitas, nadškof Marjan Turnšek. Zelo pomenljive so bile tudi njegove besede med letošnjim koncertom Klic dobrote. „Ustvarjeni smo za sožitje in veselje, zato si ga podarimo med seboj. Tudi naše roke so ustvarjene za to, da drug drugemu podajamo kruh, ne pa, da drug v drugega mečemo kamenje.“ Ljudje odprtega srca so do konca prenosa 22. Klica dobrote za družine v stiski darovali 168 tisoč evrov, akcija se nadaljuje do konca leta.

Radio Ognjišče je 28. novembra dopolnil 18 let. Praznovali smo s sveto mašo, ki jo je ta dan opoldne v cerkvi Zavoda svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano daroval celjski škof Stanislav Lipovšek. Bogoslužju je sledila okrogla miza o odgovornem državljanstvu, na kateri so sodelovali državna sekretarka na notranjem ministrstvu Barbara Brezigar, antropolog Jože Ramovš, psihoterapevt Bogdan Žorž in pravnik Miro Cerar. Med drugim so se zavzeli proti nasilju na ulici.

Povejmo še, da je Celjska Mohorjeva družba v minulem tednu predstavila redno zbirko 2013. Poleg Mohorjevega koledarja in koledarja z motivi obpotnih znamenj vsebuje povest Frana Saleškega Finžgarja Sama, delo Milka Mikole Rdeče nasilje, slikanico o Lojzetu Grozdetu in vodič po slovenskih domačijah Tomaža Štefeta.

ŠPORT

Slovenski plavalci so prejšnji konec tedna na evropskem prvenstvu v francoskem Chartresu osvojili tri medalje, kar devet finalnih uvrstitev in 11 uvrstitev do 16. mesta. Svoj položaj sta v evropskih okvirih še enkrat več potrdila Peter Mankoč s srebrom na 100 mešano in Damir Dugonjić z bronom na 50 prsno. Stalnica v Evropi ostaja Anja Čarman. Posebno mesto je znova našla slovenska štafeta, ki je po majski tekmi v Debrecenu še drugič letos presenetila tekmece. V najnovejši disciplini tekmovanja, moško-ženski mešani štafeti, so se nekoliko nepričakovano do srebra dokopali Mankoč, Dugonjič, Čarmanova in ta čas najboljša slovenska mladinka Nastja Govejšek.

Naša najboljša alpska smučarka Tina Maze niza nove uspehe. Pred dobrim tednom dni je prepričljivo zmagala na veleslalomu za svetovni pokal alpskih smučark v Aspnu, dan pozneje je tam prismučala še na tretje mesto v slalomu. Karavana je ta konec tedna v kanadskem Lake Louisu, kjer pa se prvi trening ni dobro končal za Marušo Ferk. Ta je grdo padla in se poškodovala. Pregledi z rentgenom in magnetno resonanco so pokazali, da ima zlomljeno kost levega gležnja in poškodovano desno koleno. Okrevanje bo trajalo od štiri do šest tednov.

Slovenski smučarski skakalci pa so odlično nastopili na ekipni tekmi svetovnega pokala v Kuusamu. Robert Kranjec, Jurij Tepeš, Jaka Hvala in Peter Prevc so osvojili tretje mesto. Po prvi seriji so celo vodili.

Mazejeva, ob njej pa še hokejist Anže Kopitar in Nogometni klub Maribor so bili izbrani za športne blagovne znamke tega leta. Nagrajence so razglasili na slovesni večerji konference o marketingu in sponzorstvih v športu v Portorožu. Nagrade Sporto so bile podeljene sedmič.

Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: ) Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: )

Živela sem z romantičnim narcisom

Vse, kar si je Petra Strelec želela, je bila ljubezen, spoštovanje, nežnost in varnost. Vse tisto torej, kar ji je manjkalo v zgodnjem otroštvu, je iskala v moškem. Tega ni našla. V času ...