Novice iz Anglije
| 26.11.2012, 23:02 Matjaž Merljak
Na drugo nedeljo v septembru (to je bilo devetega) smo v kapeli »Našega doma« začeli z rednimi slovenskimi mašami za rojake iz Londona in okolice. Te bodo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 4. uri popoldne vse do druge nedelje v juniju 2013.
V oktobru je sveta maša odpadla zaradi župnikove udeležbe na jesenski pastoralni konferenci v Rimu. Večina rojakov je bila o tem predčasno obveščena. Tistima dvema neobveščenima, ki sta v nedeljo, 14. oktobra, ob 4. uri popoldne prišla v Dom, da bi se udeležila slovenske maše, pa se opravičujemo.
Udeležba rojakov pri mašah ni velika in že nekaj časa upada. Tisti, ki so že leta redni obiskovalci »Našega doma«, k slovenski maši radi pridejo, če le morejo. Oviri sta predvsem bolezen in starost. Mlajši rod slovenskih londonskih rojakov pa si težko najde čas za obisk slovenske maše. Le redki med njimi se pomena pripadnosti svoji narodni skupnosti zavedajo.
V westminstrski stolnici (katedrali) v Londonu je bila na misijonsko nedeljo, 21. oktobra 2012, mednarodna maša, ki jo je vodil westminstrski nadškof msgr. Vincent Nichols ob somaševanju številnih župnikov in kaplanov, ki delujejo v dveh londonskih katoliških nadškofijah med tukajšnjimi priseljenci različnih narodnosti. Pri sv. maši je prav tako sodelovalo veliko narodnostnih skupnosti s svojimi nacionalnimi simboli - predvsem s cerkvenimi prapori in državnimi zastavami. Tokrat slovenska skupnost na zunaj ni bila zastopana – bilo pa je nekaj naših ljudi pri tej sv. maši.
Praznik Vseh svetih, ki v Veliki Britaniji ni državni praznik ali dela prost dan, smo katoličani kljub temu povsod zelo slovesno praznovali. Tako na Vse svete kot tudi na dan Spomina vseh vernih rajnih je bila v kapeli doma slovenska sv. maša.
Župnik Stanislav Cikanek je poslal spored svetih maša in srečanj v adventnem in božičnem času. V kapeli Našega doma v Londonu bodo svete maše na drugo adventno nedeljo, 9. decembra, ob 4h popoldne, na četrto adventno nedeljo, 23. decembra, ob 11h dopoldne, na sveti večer, 24. decembra, ob 6h zvečer, na božič ob 10h dopoldne, v nedeljo, 3. januarja 2013, ob 4h popoldne in v nedeljo 10. februarja ob 4h popoldne. Če boste hoteli opraviti adventno ali božično spoved, boste imeli za to priložnost pred sv. mašo ali po možnosti tudi po mašnem bogoslužju. Obisk bolnikov bo v vseh krajih po predhodnem obvestilu.
Rojen je bil 15. decembra 1920 v Študi pri Domžalah. God pa je obhajal 17. januarja – na praznik sv. Antona Puščavnika. V globoko verni krščanski družini pri Žletovih je bilo pet otrok. Ko so v drugi svetovni vojni Nemci zasedli naše kraje je bil mladi, 21-letni, Tone kmalu vpoklican v nemško vojsko in poslan na vojno fronto v Rusijo. Tam je bil ranjen in nato prestavljen na nemško fronto v Italijo, kjer je bil ujet in je tako postal vojni ujetnik pri Američanih. Ti so ga poslali v ujetništvo v Afriko, kjer je v Alžiru vstopil k RAF (Royal Air Force). Kot demobiliziranec je prišel v Anglijo leta 1947. Prva njegova zaposlitev je bilo delo na kmetiji v Cheshireu. Pozneje pa je dobil delo v tekstilni industriji v Lancashireu.
Tone se nikoli ni poročil in je živel kar pri družini svoje sestre Minke, poročene z njegovim velikim prijateljem in sodelavcem Jožetom Grčarjem. Pri Grčarjevih je bil kot ljubljeni brat svoje sestre Minke in spoštovani prijatelj svojega svaka Jožeta ter skrbni stric svojim nečakinjam in nečaku ostal vse do smrti obeh roditeljev. Kasneje je živel v svojem stanovanju in nazadnje v Domu za starejše občane, kakšno miljo oddaljen od prejšnjega svojega doma.
Vedno je bil zelo dejaven član naše skupnosti. Bil je aktivno udeležen pri vseh slovenskih prireditvah, zlasti še kot član slovenskega pevskega zbora v Rochdaleu, kamor je tudi redno prihajal k slovenskim mašam in našim prireditvam.
Še celo pri svojih častitljivih letih (tam pri 80-tih) je bil naš dobri Tone še vedno pri odlični fizični kondiciji, saj je dnevno delal dolge sprehode v okolici doma, v katerem je živel. Le spomin ga je začel precej zapuščati, tako da kakih zadnjih deset let ni zmogel biti več tako aktiven, kot je bil nekoč v svoji domači angleški župniji pri cerkvi St. Mary's v Haslingdenu, kjer je skrbel za čistočo župnijske cerkve in še zlasti za vrt (lep park) okrog nje, ki ga je z vso ljubeznijo urejal.
