Jesensko srečanje v Rimu

Cerkev na Slovenskem | 19.10.2012, 11:44 Matjaž Merljak

Duhovniki, ki delujejo med Slovenci v Evropi, imajo dvakrat na leto pastoralno konferenco. Pomladanska je v Sloveniji, jesenska pa v eni od držav, kjer delujejo. V minulih dneh so bili zbrani v Rimu na 111. konferenci. Poročilo je poslal župnik v Štandrežu pri Gorici, ki skrbi tudi za Slovence v Milani, Karel Bolčina. V nadaljevanju ga v celoti objavljamo.

Duhovniki in drugi pastoralni delavci, ki delimo svoje veselje in skrbi s Slovenci po Evropi, smo se zbrali od 16. do 18. oktobra 2012 na svoji jesenski konferenci v Rimu v zavodu Slovenik. Posvetili smo jo bratskemu druženju in utrjevanju prijateljstva, duhovnemu bogatenju in veselemu razpoloženju, še zlasti pa teološkemu izpopolnjevanju in pastoralnemu načrtovanju. Ob škofu Petru Štumfu, ki je pri SŠK odgovoren za Slovence po svetu, smo se zbrali diakon, dva laika in 16 duhovnikov.

Zanimivo je bilo predavanje škofa Petra Štumpfa. S preprosto, vendar jasno besedo, nam je predstavil novi pastoralni načrt »Pridite in poglejte«. Sam pravi, da lahko postane obdobje uresničevanja pastoralnih smernic kakor nove Binkošti. Tudi na slovenskem namreč čutimo precejšnji upad nedeljnikov in izvotlitev vernih src. Izgubila se je bodisi želja po religioznosti bodisi želja po iskanju Boga v tisti skupnosti, ki se ji je razodel sam Jezus Kristus. Slovenska škofovska konferenca gleda s prizadetostjo in zaskrbljenostjo, kako so nekateri dogodki prejšnjega poletja razklali cerkveno občestvo in čuti nujno potrebo novega dialoga in nove edinosti: ne samo dialoga med škofi in vlado, med škofi in mediji, ampak tudi in posebno med vsakim vernim in ne verenim. Cerkev je ranjena, rabi zdravnike. In prvi zdravniki so molivci zanjo.

Slovenski kristjan kaže danes veliko nevedenja o verskih resnicah in strukturi Cerkve, o moralnem življenju in odnosu do družbe. Živimo sicer v času krize, a kriza je vedno izraz pričakovanja in iskanja. Cerkev se bo morala v prihodnosti marsičemu odpovedati in se vrniti k virom. Ne virom iz 16. stoletja, ampak h Kristusu.

Sledil je zanimiv pogovor med katerim so prisotni izraziili svoje mnenje, nakazali svoje poglede, ponudili nekatere rešitve in možnosti za prenovljeno oznanjevanje Božje besede in Božje ljubezni med ljudmi.

Dejstvo, da smo se kar veliko časa ustavili ob tretjem poglavju pastoralnega načrta, dokazuje, da so rane polpretekle zgodovine še vedno žgoče in krvaveče. Prvi dan smo sklenili s poročilom narodnega voditelja Janeza Puclja o spremembah v duhovniških in laiških vrstah.

Po jutranji maši za pokojne sobrate, smo se naslednji dan, v sredo, zbrali v dvorani in se najprej posvetili pogovoru o našem pastoralnem delu. Ugotavljamo, da se krajevne Cerkve v Evropi vedno bolj odpirajo manjšinam in jih čutijo del svojega bitja. V nekaterih škofijah so priseljenci celo večina katoliškega škofijskega občestva.

Pregledali smo finančno stanje revije Naša luč in sprejeli novico, da se poslavlja od nas dvajsetletni urednik Ljubo Bekš. Njegovo mesto bo prevzela Rafaelova družba, v njenem imenu Lenart Rihar. Sodelavci opažamo, da se manjša število naročnikov in bralcev. Škof Peter nas je spodbudil, naj si vzamemo našo revijo tudi za sredstvo pastoralnega delovanja med našimi rojaki. Z njegovimi spodbudami se je strinjal tudi urednik Bekš, ki je poudaril, da bo revija ostala ali celo rastla če jo bomo vsi oblikovali.

Delovanje in načrtovanje Rafaelove družbe nam je predstavil Lenart Rihar. Veselilo nas, da se v dejavnosti na poseben način vključujejo mladi ter iščejo pot v prihodnost na podlagi spoznavanja naše zgodovine in polpretekle dobe. Rafaelova družba prosi duhovnike v domovini, naj bodo pozorni do sodobnih emigrantov, posebej študentov in mladih delavcev, da jim bomo lahko nudili oporo tudi v tujini. Vsekakor je bogata bera priča mnogih stikov s Slovenci zahodno in vzhodno od Ljubljane. Duhovniki smo se ustavili tudi “na sv. Višarjah”, kjer bo potrebno priskočiti na pomoč krajevnemu župniku za boljšo in temeljitejšo pastoralo.

Srédino popoldne smo posvetili sprostitvi. Podali smo se v Castel Gandolfo, si ogledali stari in znameniti observatorij ter se ustavili ob Albanskem jezeru, ki nudi tudi Svetemu očetu prijetno naravno okolje v času dopusta.

Zveza RAFAEL, ki združuje duhovnike, diakone in pastoralne delavce med slovenskimi rojaki v Evropi je tudi četrtek dopoldne posvetila razgovoru o verskih dejavnostih med našimi rojaki, s posebnim poudarkom na duhovno, teološko in pastoralno izobrazbo nas samih in naših ožjih sodelavcev. Vedno je tudi zanimiv pregled stanja v naših skupnostih: raste število zdomcev, upada pa število nedeljnikov. V rastoče število zdomcev spadajo zlasti mladi, ki se vključujejo v evropski akademski sistem. Njim želimo posvetiti posebno pozornost. Zbrani smo ugotavljali, da pripravljajo skoraj v vseh škofijah pastoralno prenovo župnij in dekanij, kar bo v prihodnosti vplivalo tudi na naše misije, ki bodo morale spremeniti obliko svojega delovanja bodisi zaradi novih krajevnih razmer bodisi zaradi upadanja števila izseljenskih duhovnikov. So pa verni laiki zelo aktivni v vseh skupnostih in v marsičem nadomeščajo duhovnika v zadevah, ki jim sam ni kos.

Z veliko radovednostjo in pozornostjo smo popoldne prisluhnili besedam gosta kard. Franca Rodeta, ki nam je spregovoril Letu vere. Krščanstvo je res v hudi preizkušnji, zlasti v Evropi, ki pozablja svoj krščanski spomin. A Benedikt XVI. opominja, da je človek še vedno religiozno bitje v iskanju Boga. To daje Cerkvi veliko odgovornost, obenem jo dela veselo, lepo, svobodno in življenjsko. Po kardinalovem mnenju nas ne čaka črna prihodnost, nasprotno, »četudi narod zapusti svoje bogove, Bog nikoli ne zapusti svojega naroda«. Sama Cerkev v Sloveniji ima veliko možnosti in sposobnosti, da se zopet dvigne v polno in popolno krščansko dimenzijo, če se bomo vsi potrudili zanjo. Naš narod je v bistvu krščanski, katoliški.

Kardinal Rode je predstavil pobude Papeškega sveta za novo evangelizacijo, ki so namenjene vesoljni Cerkvi in krajevnim Cerkvam. Svoje razmišljanje pa je sklenil s osvetlitvijo osebnosti, ki je zgled nove evangelizacije, oče jasne vizije slovenstva, ekumenist, spoštljiv občudovalec drugih narodov in kultur, oče zedinjene Slovenija: bl. A.M. Slomšek.

Svojo jesensko srečanje smo sklenili, ko je na praznik sv. Luka legal mrak nad Rim in določili, da se zopet srečamo po Beli nedelji, na Barbani v gradeški laguni.