Posvet o Reziji

| 18.10.2012, 10:58 Matjaž Merljak

Fakulteta za državne in evropske študije pripravlja posvet Ali se v Reziji sistematično kršijo osnovne človekove pravice? Potekal bo v oranžeriji na Brdu pri Kranju v četrtek, 18. oktobra 2012 od 16.30 naprej. S posvetom želijo javnosti ter tudi študentom pobliže predstavili rezijansko politično in kulturno stvarnost.

O jezikovni identiteti Rezijanov bo spregovoril doc. dr. Matej Šekli s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, o zaščitni zakonodaji za slovensko manjšino v Italiji in občini Rezija pa as. Dejan Valentinčič, mag. prav., Fakulteta za državne in evropske študije.

Na okrogli mizi Rezija med rezijansko, italijansko in slovensko identiteto bodo nastopili: Pamela Pielich, opozicijska občinska svetnica občine Rezija in vodja folklorne skupine Val Resia; Luigia Negro, predsednica kulturnega društva Rozajanski dum in Slovenske kulturno gospodarske zveze za Videmsko pokrajino; Jole Namor, predsednica Institucionalnega paritetnega odbora, ki izvaja nadzor nad izvajanjem zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji in odgovorna urednica časopisa Novi Matajur in Zdravko Likar, načelnik Upravne enote Tolmin.

Rezija je zaprta rečna dolina na zahodnem robu slovenske poselitve. Skozi zgodovino se je stalno razvijala ločeno od večine ostalega slovenskega etničnega ozemlja. Do leta 1420 je bila politično-upravno pod Oglejskim patriarhatom, med letoma 1420 in 1797 pod Beneško republiko, nato razen kratke Napoleonove dobe v Avstriji, od 1866 pa je pod Italijo.

Prebivalci Rezije so skozi zgodovino imeli precej omejene stike s preostalim delom slovenskega prostora, do nedavnega (1999, 2001) niso bili deležni zakonske zaščite kot jezikovne manjšina, še danes nimajo javne šole v maternem jeziku. Posledično niso mogli usvojiti knjižne slovenščine in razviti slovenske narodne zavesti. S poznavanjem samo rezijanskega slovenskega narečja so lahko razvili le lokalno slovensko, tj. rezijansko identiteto. Del prebivalstva doline se danes prepozna kot del slovenske manjšine v Italiji, del pa slovenskost Rezije kategorično zanika in trdi, da Rezijani s slovenstvom nimajo ničesar skupnega, ampak so nekaj posebnega.

Nekateri trdijo, da so ruskega izvora, nekateri, da so zgodovinsko del Furlanije, nekateri, da so poseben narod oziroma posebna »rasa«. Med obema stranema prihaja do velikih nesoglasij; »slovenski« kulturni delavci v Reziji so redno žrtve verbalnega in psihičnega nasilja, občasno tudi fizičnega. Trenutna občinska uprava, ki je izredno protislovenska, »slovenskemu« kulturnemu društvu pred kratkim ni želela podaljšati pogodbe za upravljanje kulturnega doma, ki ga je občini Rezija leta 1981 podarila Slovenija, temveč je upravljanje doma želela poveriti protislovensko usmerjenemu društvu Identità e Tutela Val Resia. Ista občinska uprava je pred enim letom tudi vložila zahtevo, da se občino izključi iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji.