FOTO: 38. mladinski koncert v Brisbanu

| 09.10.2012, 00:01 Matjaž Merljak

V Kraljičini deželi - Queenslandu so imeli prvi konec v oktobru največjo slovensko prireditev v Avstraliji, ki združuje vso avstralsko Slovenijo na verskem in kulturnem področju. Letos so bile združene tri slovesnosti.

Praznovanje se je začelo v petek, 5. oktobra 2012, s praznovanjem tretje obletnice kapelice Marije Pomagaj v Marian Valley. Navzočih je bilo več kot 200 rojakov iz vse Avstralije. Slovesnost so vodili štirje duhovniki. Naslednji dan (v soboto, 6. oktobra 2012) je bil v Brisbanu tradicionalni 38. Mladinski koncert pod pokroviteljstvom Verskih centrov v Avstraliji. V nedeljo pa so zaključili praznovanje z biserno sveto mašo patra Valerijana.

Že prvi vtis nam je ob krasnem vremenu v petek zjutraj obetal lep sončen dan. Prostorno svetišče v Mariji dolini smo Slovenci tako rekoč ta dan popolnoma prevzeli in spremenili v slovenski prostor. Na sporedu je bila najprej molitev rožnega venca. Med tem so začeli prihajati rojaki s svojimi avti, nato pa so prišli še avtobusi z rojaki iz Melbourna in Sydneyja in New South Walesa.

Fr. Columba, predstojnik Paulin fathers, ki opravljajo to svetišče, nam je vsem želel dobrodošlico in nas obenem opozoril, da je ta kraj miru in molitve tudi kraj za slovenske romarje, kjer naj se počutimo domače ob varstvu Nebeške Matere. Pater Ciril se je očetu Columbu zahvalil za dobrodošlico in nam predstavil dnevni spored. Nato nas je predstojnik slovenskega misijona v Sydneyju, pater Darko s pesmijo Lepa si lepa si roža Marija vpeljal v bogoslužje svete maše. Sveto mašo je vodil župnik iz župnije Črešnjevci, g. Ivan Krajnc, ki je na poseben način povezan z našo kapelico, saj nas je on pred štirimi leti ob obisku Marijine doline navdušil z idejo naj mislimo na svojo kapelico. To zamisel so posebno vzeli k srcu prekmurski rojaki na Gold Coastu z gradbenikom Jožetom Gjerekom, ki je to zamisel s pomočjo navdušenih rojakov tudi uresničil. G. Ivan Kranjc nam je v svoji pridigi lepo govoril o pomenu vzgoje in kulture in vere, ki smo jo prinesli iz naše rodne domovine. Posebno je poučna misel oziroma modrost, ki nam v tem primeru pove veliko.

Dejal je: ako izgubimo veliko materialno bogastvo, utrpimo veliko škodo. Ako izgubimo zdravje, utrpimo še večjo škodo in ako izgubimo vero pa izgubimo vse... Gospod Ivan nam je lepo predstavil dejstva, ki nam dajo misliti. Govoril nam je tudi g. Drago Ocvirk, ki iz Salomonovih otokov, ki je prišel med nas, da se nam je zahvalil za pomoč, ki jo avstralski Slovenci nudimo tamkajšnjemu misijonu. Po sveti maši smo šli v procesiji k naši kapelici. Pater Darko je vodil pete litanije, ki so tudi nekaj posebnega – res slovenske in ganljive za marsikoga, saj so takšne prilike bogoslužja tukaj zelo redko. Pater Darko ima dar petja in po njegovi zaslugi smo bili deležni lepega cerkvenega in narodnega petja.

Po končani slovesnosti sta nam Jože in Marta Gjerek s pomočjo gospodinj pripravila dobro kosilo, kjer smo imeli priliko srečanja z rojaki in obnoviti vezi s starimi prijatelji, ki se že morda nismo videli več desetletij. Med kosilom smo nabrali denarno nabirko za misijon na Salomonovih otokih. Naša Marijina kapelica je res lepa, posebno sedaj, ko ima steklena vrata in nove steklene police za svečke. Jože Gjerek je romarjem preskrbel še novo klopco, da ima vsak romar v lepem vrtu pred kapelico pravi mir in sožitje pred Bogom v prelepi naravi. Jože in Marta sta skrbela tudi za obisk gosta g. Ivana Krajnca, ki se je v tem tednu slovenskega festivala mudil med nami.

Dragi dan pa smo veliko dvorano državne gimnazije v White Hill Slovenci iz cele Avstralije napolnili in za dva dni popolnoma osvojili. Lepo okrašena dvorana nas je pozdravila z napisom: Božja Ljubezen je pesem – pesem je mladost. Napis je bil v obeh jezikih v slovenskem in angleškem. Koncert je že v pozdravnem nagovoru lepo poživil veleposlanik Republike Slovenije dr. Milan Balažič. Predstavil nam je malo knjižico Mohorjeve družbe iz leta 1899 z naslovom Avstralija in njeni otoki. To je bil res posrečen uvod v lep večer, kjer nam takratni pisec knjižice profesor Ivan Vrhovec predstavlja Avstralijo v času 18. stoletja, ko je bila Avstralija še angleška kolonija, torej par let preden je postala samostojna država v Commonwealthu. Domačini so bili takrat še prikazani kot ljudožerci. Izredno zanimiva je primerjava Avstralije takrat in danes. Brisbane je bil takrat omenjen le kot velika vas...Sydney in Melbourne pa sta bila že takrat pomembna mesta.

Organizacijo in priprave mladinskega koncerta je lepo izpeljala koordinatorka Irena Jernej, ki nam je predstavila bogat program nastopajočih točk pesmi, iger, glasbe in plesov ter deklamacije.

Nastopali so:

- mlada Frances Johnson Urbas, ki je tudi predsednica slov društva Melbourna je deklamirala pesem pokojnega patra Bazilija - Pot mojega življenja,

- Marcus in Julie Bogovič iz Melbourna sta se predstavila s klasično kitaro in deklamacijo pesmi, ki jo je tudi sestavil pokojni pater Bazilij ob priliki mašniškega posvečenja patra Valerijana.

-Adrian Vatovec iz Adelaide nam je zaigral skladbo na klavir.

-mali Lukas Sušec iz Brisbana pa je lepo zapel: Petelinček je na goro šel in Šmentana muha.

-Irena Jernej nam je deklamirala: Daleč si Koroška moja in Cranky old man.

-Oskar Urbas pa je zaigral Avsenikovo Na avtocesti

-Otroci Slomškove šole v Kew so se nam predstavili z šaljivo igrico.

-Mali Omen Gabrijel iz Gold Coasta nam je zapel if filma Srečno in Kekec.

-Amelia Miklavec Melbourne - skladbo na klavir.

-Ashley Horvat Adelaide, harmonika – Tam kjer murke cveto...

-Igor Vrhovšek, Brisbane – zapel: en hribček bom kupil.

-Christina Pase Melbourne, Melbourne – violina,

-Simon in Mateja Koštrica, Canberra-venček narodnih pesmi in valčkov.

-Metuljčki-folklorna skupina Slomškove šole Kew Vic – venček plesov.

-Kiri Štular, Brisbane- violina,

-Isabella Ambrose, Shannon Mcintosh, Katrina Vesala Brisbane.

-Amelia Miklavec in Natalie Bratina Melbourne, duet Hole in the bucket.

-p. Darko, Adrian Vatovec in Irena Jernej – pesmi klic z gora,

-Andrew Žičkar Woollongong, harmonika in pesem: Edelweiss, Dan ljubezni.

-Naomi Li - Brisbane, klavir.

-Južne zvezde Sydney, Carmen Austin, Danica Grželj, Perina Keen,

-Danica Šajn- pesmi: Šumijo gozdovi domači, Beli Cvet, Moja dežela.

-Urška Arnautovska, Brisbane – jazz balet.

-Jožica Simon in Mateja Koštrica, Canberra - pesmi Krog življenja..

-Pevci društva JADRAN pa so nam že prejšnji dan v Marijini dolini zapeli KOČANSKO HIMNO in Marija Nebeška Kraljica.

Vsi so prejeli priznanje in velik aplavz občinstva. Napovedovalca sta bila Irena Jernej in Igor Vrhovšek.

Častni gosti duhovščine so bili: profesor Drago Ocvirk in g. Ivan Krajnc župnik iz prekmurske fare Črešnjevci, pater Ciril Božič, pater Darko Žnidaršič, pater Valerijan Jenko, hrvaški duhovnik fr. Nikica ter naš veleposlanik iz Canberre dr. Milan Balažič.

Sledila je večerja in srečanje z nastopajočimi.

Hvaležni smo bili vsakemu za obisk, nastop in trud, ki so ga vložili za koncert. Naj ponovim, da je bil tridnevni festival za nas v Kraljičini deželi zgodovinski dogodek, saj nas še nikoli prej ni bilo tako veliko iz cele Avstralije zbrane skupaj tukaj v naši Kraljičini deželi. To je tudi pater Ciril malo zaskrbljen dodal, da bo težko še kdaj zbrati toliko rojakov skupaj, kot nas je bilo sedaj. Res je bilo lepo videti tako veselo družbo skupaj - vsi veseli z obljubo, da če nam Bog da, da bi se še videli skupaj.

Naslednji dan v nedeljo pa smo praznovali zaključno slavje biseromašnika patra Valerijana s sveto mašo. Pater Valerijan je zelo priljubljen v naši skupnosti. V Brisbanu smo bili prvi, ki smo praznovali patrovo biserno mašo na društvu Planinke že ob patrovem zadnjem obisku in v nedeljo pa smo tudi v Brisbanu zaključili s tem slavjem. Oder v dvorani je bil posebno okrašen za to praznovanje biserne maše patra Valerijana. Somaševali so še gospod Ivan Krajnc, pater Ciril in pater Darko. Po maši nam je pater Darko zapel še nekaj lepih narodnih pesmi in že je bilo pripravljeno kosilo. S tem nam je bila dana prilika, da smo se osebno srečali pozdravili pogovorili rojaki iz daljnih delov Avstralije. Popoldan pa smo se morali posloviti. Nekateri so morali na avtobus, drugi so morali iti na letališče in naprej domov. Vsakdo pa je imel lepe spomine na tridnevne slovesnosti. Obljubljeno nam je bilo, da se drugo leto vidimo v Canberri.