Od petka do petka: 28. september - 5. oktober 2012

| 07.10.2012, 05:23 Matjaž Merljak

40. teden v letu 2012 je poleg začetka novega akademskega leta, začetka meseca rožnega venca, minil tudi v znamenju rezultatov o domnevnem očetovstvu kardinala Franca Rodeta. Test je pokazal, da kardinal ni oče, tožbe proti časopisni hiši Delo pa bodo vložene kmalu. Sicer pa je teden minil v znamenju ustanovitve slabe banke ter napovedi o zvišanju davka na dodano vrednost za nekatere storitve.

Začenjamo z novico, ki je najbolj zaznamovala začetek novega tedna. Kardinal Franc Rode ni oče Petra Stelzerja. To je pokazal rezultat DNK-preiskave, ki sta jo kardinal Rode in Stelzer opravila na univerzitetnem inštitutu v Münchnu. Kardinal je zadovoljen, da je rezultat, za katerega je vedel, zdaj tudi v javnosti. „Sedaj, ko se je pokazala resnica in je laž povsem razkrinkana, lahko zaslutite, kako je bil ta boj za očiščenje podobe Cerkve trd in naporen zame. Lahko bi bil vse pustil in zamahnil z roko, češ, naj govorijo in pišejo, kar hočejo, saj pametni in pošteni ne bodo verjeli, toda misel na škodo, ki jo tudi med vernimi lahko povzroči tako obrekovanje, mi ni dala miru. Sprejel sem izziv in se podal v obrambo resnice. Zavedal sem se, da resnico dolgujem vernikom in duhovnikom ljubljanske nadškofije, ki sem jim kot nadškof služil sedem let; slovenski Cerkvi, da bi ne dvomila, da je imela na čelu metropolita, ki bi bil nevreden visoke in odgovorne službe; redovnicam in redovnikom doma in po svetu, da bi se ne vznemirjali zaradi blatenja človeka, ki ga je papež Janez Pavel II. imenoval na čelo vatikanskega dikasterija za posvečeno življenje. V ta boj sem šel za čast Cerkve in svoje dobro ime, pa tudi za čast Slovenije, kjer je moj dom. In tako bom deloval tudi v prihodnje.“

Na objavo rezultatov se je odzval tudi ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, ki je opozoril na stanje slovenske medijske kulture, ki po njegovih navedbah dopušča eklatantno teptanje človekove pravice do dobrega imena. Na to je za naš radio opozorila tudi Sandra Bašič Hrvatin s Fakultete za humanistiko v Kopru. V pogovoru za naš radio je izpostavila problematičnost objave neke zgodbe pred potrditvijo o njeni verodostojnosti. „Vsak novinar, ki opravlja ta poklic, mora sam s seboj razčistiti, kje so meje. To je stvar, ki jo nekdo ima ali pa je nima, tega se ne da naučiti. Po drugi strani pa gre tudi za odgovornost urednikov, ki so zadolženi, da vsako informacijo, ki jo prepustijo v medijski prostor, natančno preverijo, in lastnikov, ki jim je očitno veliko več do tega, da objavljajo nekakšne ekskluzivne zgodbe in silijo novinarje, da tudi če niso natančno preverili informacije, te objavijo.“

Odvetnica kardinala Rodeta Nina Zidar Klemenčič je ob tem še pojasnila, da je priprava tožb zoper novinarja Dejana Karbo ter časopisno hiši Delo v zaključni fazi. „Zasebna kazenska tožba bo vložena zoper novinarja gospoda Dejana Karbo, civilne tožbe pa bodo vložene zoper medij, ki je o tem poročal in zoper novinarja, ker ocenjujemo, da če ni ravnal naklepno, je ravnal vsaj tako imenovano „hudo malomarno“ in v tem primeru je lahko tudi on tožena stranka,“ je pojasnila Zidar Klemenčičeva. Oglasila se je tudi odgovorna urednica Dela Romana Dobnikar Šeruga. V odzivu so zapisali, da na Delu rezultate DNK sprejemajo kot dejstvo in kot znanstveni dokaz ter dodali, da niso nikoli trdili, da je Peter S. sin kardinala Rodeta.

SLOVENIJA

Obeta se nam dvig DDV

Vlada je ta teden sprejela predlog proračunov za prihodnji dve leti. V letu 2013 je načrtovan primanjkljaj v višini med 2,8 in 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. To bo vlada med drugim dosegla s pokojninsko reformo, petodstotnim znižanjem mase plač v javnem sektorju in zvišanjem davka na dodano vrednost za določeno blago in storitve. Pojasnjuje finančni minister Janez Šušteršič. „Predlagamo, da se davčna stopnje pri DDV dvigne iz 8,5 na 20 odstotkov. To pomeni, da se premaknjeno iz nižjega v splošno davčno stopnjo za skupine proizvodov in storitev kot so storitve javne higiene, gre za komunalne storitve, uporabo športnih objektov, prodaja časopisov in revij, prodajo hrane za domače živali in pa storitve čiščenja oken, frizerske storitve in dobavo lončnic, sadi in rezanega cvetja.“

Na vprašanje, kako bomo državljani občutili zvišanje DDV-ja je minister Šušteršič povedal: „Predvsem mislim, da lahko pričakujejo nekoliko višje račune za komunalne storitve. Približna ocena glede na izkušnje je to nekaj evrov na gospodinjstvo, seveda to pomeni, da vsako gospodinjstvo nekaj malega prispeva vsak mesece k naporom za reševanje krize. Seveda lahko tisti tudi, ki kupujejo časopise pričakujejo manjše podražitve.“

Vlada je pri pripravi predloga proračuna upoštevala slabše gospodarske napovedi za prihodnje leto in predvidoma nižje prihodke. Hkrati se je odločila držati zaveze, da bo proračunski primanjkljaj nižji od treh odstotkov BDP-ja.

Odzivi na dvig DDV

V Društvu novinarjev Slovenije obžalujejo, da je vlada ignorirala argumente „medijskih hiš, ki izdajajo časopise in revije, vsa opozorila novinarjev in stroke, da je dvig DDV za časopise in revije lahko izjemno močan, morda celo zadnji udarec temu delu medijske panoge“. Ob tem še vedno upajo, da bo državni zbor tak predlog zavrnil.

Brutalnih posegov v javni sektor (zaenkrat) ne bo

Vlada je očitno vendarle spoznala, da z brutalnimi posegi v javni sektor ne more doseči nič dobrega, je o petodstotnem znižanju mase za plače dejal sindikalist Branimir Štrukelj. Poudaril je, da je vlada s sprejemom proračuna sindikatom postavila ultimat. Tudi sindikalist Drago Ščernjavič je opozoril na „povoženo socialno partnerstvo“. V Pozitivni Sloveniji pa so ocenili, da napoved o odpuščanju v javnem sektorju ogroža socialni dialog, v skrajnem primeru pa lahko to pripelje do propada pogajanj o reformah.

Nas čaka prvi referendum v novi vladi?

Državni svet je na tajnem glasovanju izglasoval odložilni veto na zakon o Slovenskem državnem holdingu. O predlogu zakona bo tako moral znova odločati državni zbor, za sprejem zakona pa bo zdaj potrebna absolutna večina poslancev, torej 46. Sindikat delavcev energetike pa je v državni zbor vložil zahtevo za razpis referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu, podprto s 3900 podpisi. Za zbiranje podpisov za razpis referenduma o zakonu o holdingu se je sindikat odločil zato, ker se bojijo, da bo z ustanovitvijo holdinga prišlo do razprodaje državne srebrnine. Nasprotno v SDS pravijo, da vsebinskih razlogov za izvedbo referenduma ni, razlogi za vložitev podpisov pa so najverjetneje politične narave.

S slabo banko nad slabe kredite

Državni zbor je minuli teden po pričakovanjih sprejel zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Poslanci PS so v parlamentu načrtno manjkali, medtem ko so poslanci SD zakonu vneto nasprotovali. Izkazalo se je, da so dodaten čas, ki so ga zahtevali za preučitev dopolnil temeljito izkoristili za kritiko zakona. Na podlagi zakona se bo ustanovila posebna družba, na katero se bo preneslo slabe bančne terjatve. Med razpravo se je porajalo vprašanje, kaj sploh vključuje ta opredelitev. Zakon pravi le, da bo šlo za terjatve, vrednostne papirje, izvedene finančne instrumente, odobrene kredite ali garancije bank, ki so nastali pred 1. septembrom letos. Kaj konkretno, še ni znano. Je pa časnik Finance že naredil nekaj ocen. Kar nekaj bo podjetij in kar nekaj nepremičnin. Največja finančna naložba, ki bo po mnenju Financ skoraj gotovo pristala v portfelju reševalnega sklada, je 23-odstotni delež Mercatorja, vreden nekaj nad sto milijonov evrov. Država bi lahko v portfelj dobila tudi 15 odstotkov Petrola, ki so ga banke zasegle Istrabenzu. Banke si lastijo ali nadzirajo tudi tretjino Heliosa, kjer pa prodajni postopek že teče, tako da ni nujno, da ga bo začasno prevzel reševalni sklad. Na holding oziroma reševalni sklad bo verjetno prenesen tudi 69 odstotni delež MK Založbe in 99- odstotni delež Steklarne Rogaška. Prvi prenos finančni minister Šušteršič napoveduje že konec tega leta. Vse terjatve bodo ovrednotene po realni dolgoročni ekonomski vrednosti, banke bodo v protivrednosti prenesenega premoženja dobile obveznice z državnim poroštvom, pišejo Finance. S tem, ko bo Družba za upravljanje terjatev bank odvzela bankam slabe terjatve, bodo slednje očistile svoje bilance in bodo lahko začele s kreditiranjem gospodarstva. Družba za upravljanje terjatev bank bo namreč te terjatve prodajala. Prevzete terjatve se bodo tako sčasoma poplačale in v petih letih se bo javni dolg, ki bo sprva precej velik, po besedah predstavnika vlade znižal nazaj na raven, kjer je bil pred prenosom terjatev. Nad zakonom so večinoma navdušeni le koalicijski poslanci, medtem ko je pomisleke slišati tudi iz vrst bančnikov, a v koaliciji še vedno vlada neka pripravljenost, da se v zakon sčasoma, če bo to potrebno, vnesejo popravki. In kateri so pomisleki, ki so bili doslej izraženi s strani bančnikov? Ali bo zakon pravočasno pomagal bankam? Te morajo biti kapitalsko ustrezne do konca leta. A slabe terjatve, ki jih bodo banke prenesle na omenjeno družbo, je treba prej še ovrednotiti. Tega pa ni mogoče narediti kar čez noč. Vprašanje je tudi, kateri banki se bo najprej pomagalo. Glavno besedo bo imela medresorska komisija, v kateri bo sedelo osem članov- pet jih bo imenovala vlada, tri pa Banka Slovenije. Končno besedo pa bo kljub mnenju komisije imela vlada. Nekateri imajo tako pomisleke, da bo odločanje spet preveč politično. A poslanec SDS Andrej Šircelj poudarja: „Nesprejemljivo bi bilo in neodgovorno od vlade, da bi na eni strani omogočila jamstvo za štiri milijarden na drugi strani pa ne imela nadzora nad tem, kako se ta denar dejansko porablja.“ Opozicija pa je po drugi strani ves čas in na različne načine poudarjala naslednjo misel: „Mi moramo gospodarstvu omogočiti, da se bodo lahko odpirala nova delovna mesta. O tem nismo slišali nič, kdaj bodo nova delovna mesta, nismo slišali niti tega, kdaj se bo kreditni krč sprostil in tudi govorimo samo o tem, da bomo sanirali banke,“ je bilo slišati Srečka Meha, SD. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije pa je medtem nov zakon, ki ustanavlja slabo banko, pozdravila. Namestnik njenega generalnega sekretarja Pavel Sedovnik je prepričan, da se bo z njeno pomočjo sprostil bančni krč, kar je za mala in mikro podjetja, ki potrebujejo kapital za financiranje svojih proizvodnih procesov, zelo pomembno.

Gospodarsko stanje v pozitivno smer šele leta 2014

Banka Slovenije je poslabšala napovedi o gospodarski aktivnosti Slovenije. Obseg BDP se bo letos znižal za 1,8 odstotka, prihodnje leto bo izgubil še dodatnih 0,7 odstotka, rast pa naj bi vnovič zabeležili leta 2014, navaja oktobrsko poročilo o cenovni stabilnosti. Kot je ob predstavitvi poročila dejal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, je dajanje napovedi v zdajšnjem obdobju velike negotovosti izredno nehvaležno.

NLB ima novega šefa

Petletni mandat predsednika uprave NLB je nastopil Janko Medja. Nadzorni svet banke ga je na to mesto imenoval sredi septembra, Medja pa je v ponedeljek prejel dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave banke. Doslej predsednik nadzornega sveta NLB je tako na mestu prvega moža banke zamenjal Boža Jašoviča, ki je zaradi nesoglasij z državo kot največjim lastnikom glede prodaje Mercatorja s položaja odstopil že decembra lani.

Jankovićevi „sporni“ posli tudi na Hrvaškem

Hrvaški časnik Jutarnji list je razkril posle ljubljanskega župana Zorana Jankovića in njegovih sinov na Hrvaškem. Kot navaja, je poslovanje zagrebškega podjetja E-Gradnja, ki je v lasti županovega sina Damijana, milo rečeno, nenavadno. E-Gradnja je, kot da ne bi obstajala, razen v finančnih poročilih. Ni sledi o nobenem poslu, piše časnik, ki se sprašuje, ali ne gre zgolj za podjetje, ki služi kot krinka za sumljive finančne transakcije. Iz ljubljanskega okrožnega sodišča pa so sporočili, da je sodna preiskava zoper ljubljanskega župana Jankovića zaradi domnevne zlorabe položaja pri nakupu zemljišča v Nišu, ki je bil izveden, ko je Janković vodil Mercator, v zaključni fazi. V okviru preiskave so bile zaslišane že vse priče, spis pa še ni šel na tožilstvo.

Dogovor o rešitvi slovensko-hrvaškega bančnega bližje?

Slovenski in hrvaški finančni strokovnjak France Arhar in Zdravko Rogić sta po njunem tretjem srečanju napovedala, da bosta zunanjima ministroma predlagala, da bi državi skupaj poslali pismo Banki za mednarodne poravnave in jo zaprosili za sodelovanje pri iskanju rešitve za vprašanje LB v skladu s sporazumom o nasledstvu. S srečanjem so bili zadovoljni tako v Zagrebu kot Ljubljani.

Primanjkljaj se je v letu dni prepolovil

Znižanje javnofinančnega primanjkljaja v letošnjem drugem četrtletju je po pojasnilih urada vlade za komuniciranje posledica varčevanja. V petek objavljene podatke državnega statističnega urada, da se je primanjkljaj v letu dni prepolovil, v uradu komentirajo z besedami, da so k temu rezultatu prispevali predvsem napori vlade.

Kultura

Na filmskem festivalu ITN v Hollywoodu je nagrado za najboljšega režiserja v kategoriji dokumentarnih filmov dobil Jože Možina za film Pedro Opeka, The Friend of the Poor. Podelili mu jo bodo na slovesnosti januarja 2013 v Los Angelesu. Celovečerni film s slovenskim naslovom Pedro Opeka, dober prijatelj je bil prvič predvajan decembra lani na Televiziji Slovenija in je podrl vse rekorde gledanosti, saj je z eno ponovitvijo beležil skoraj pol milijona ogledov. Gre za 102 minuti dolg dokumentarni portret, ki predstavlja delo in osebnost slovenskega misijonarja, karizmatičnega duhovnika, ki je več kot 23 tisoč brezdomcev skupaj s sodelavci v gibanju Akamasoa pripeljal v novo življenje s šolami, zdravstveno oskrbo, lastnimi domovi in zaposlitvami. Spopad z revščino, zmernost v potrošnji in varovanje okolja, vzpostavljajo Pedra Opeko za globalni zgled pri reševanju največjih svetovnih problemov.

Kranjsko okrožno sodišče je zavrnilo tožbo Republike Slovenije proti ljubljanski nadškofiji za ugotovitev ničnosti sporazuma o Blejskem otoku. Ta tako ostaja v dolgoročnem 45-letnem najemu blejske župnije. Blejski župnik je z izidom zadovoljen, ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport in Nadškofija Ljubljana sodbe še nista prejela, zato je ne komentirata.

Mariborska občina trenutno zavodu Maribor 2012 dolguje 5,2 milijona evrov, s čimer je oteženo nadaljnje izvajanje programa EPK. Zato je svet zavoda pozval občino, naj ta problem čim prej reši. Obenem je razpravljal o delovanju zavoda v prihodnjem letu in se strinjal, da potenciala, ki ga je ustvaril EPK, ne bi smeli zapraviti.

Šport

Nogometaši Maribora so v četrtek v 2. krogu evropske lige (skupina J) v gosteh izgubili z italijanskim Laziem iz Rima z 0:1. Edini gol na tekmi je dosegel Brazilec Ederson v 62. minuti. Mariborska zasedba bo v naslednjem krogu na domačem igrišču gostila angleški Tottenham, tekma pa bo 25. oktobra.

Košarkarji Krke so doživeli prvi poraz v ligi Aba. Potem ko so v uvodnem krogu doma premagali novinca v jadranski druščini, ekipo z Madžarske, so na gostovanju v Beogradu pričakovano izgubili s petkratnim prvakom lige Partizanom s 60:79. Novomeščani niso imeli nobenih možnosti za presenečenje, zato pa veliko več pričakujejo od naslednjih dveh tekem, obeh v dvorani Leona Štuklja proti Zadru (8.) in Ciboni (14. 10.). Košarkarji Uniona Olimpije pa so v 2. krogu lige Aba premagali Split z 82:73, še pred tem pa Košarkarji Uniona Olimpije v 1. krogu lige Aba v Kragujevcu z 71:65 premagali domači Radnički.

Slovenski kolesar Jani Brajkovič je moral predčasno končati letošnjo sezono. Posledice padca na dirki v Montrealu so bile hujše, kot so sprva domnevali. Belokranjcu so v ponedeljek pri slikanju prsnega koša ugotovili, da si je poškodoval rebro. Brajkovič je imel na nedeljski dirki po Lombardiji težave z dihanjem, zato dirke ni končal. Po dirki se je odločil za zdravniški pregled, ki je pokazal na počeno rebro. Član ekipe Astana bi moral nastopiti še na dirki po Emilii, vendar se je odločil, da bo sezono končal in se dobro pripravil na novo.

Mina Markovič in Maja Vidmar sta se odlično odrezali na tekmi svetovnega pokala v težavnostnem plezanju onstran Atlantika v ameriški Atlanti. Markovičeva je osvojila drugo mesto ter zadržala vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala, Vidmarjeva je bila tretja. Slovenski uspeh je dopolnil Domen Škofic na osmem mestu.

Slovenski rokometaš in igralec francoskega Montpellierja Dragan Gajić je odločno zavrnil sodelovanje pri prirejanju tekme Cesson - Montpellier. Ob Gajiču sta se pod drobnogledom francoskih sodnih in policijskih organov znašla tudi njegova slovenska soigralca Vid Kavtičnik in Primož Prošt, skupno pa kar 18 oseb.