Od petka do petka: 14. - 21. september 2012

| 23.09.2012, 07:10 Matjaž Merljak

V tokratnem pregledu domačega dogajanja se bomo najprej ustavili pri blaženem škofu Slomšku. Mineva 150 let od njegove smrti, obenem je bila te dni obletnica njegove beatifikacije. Stična s cistercijansko opatijo je bila prejšnjo soboto prizorišče tradicionalnega srečanja mladih; Stična je obenem odprla svojo knjižno zakladnico za zunanje obiskovalce, ki se bodo odslej lahko srečevali z „Rastočo knjigo Stična“. Slovenijo je obiskal tudi milostna podoba Čestohovske Marije. Pred tistimi, ki vodijo državo, gospodarstvo in množice delavcev so pomembna pogajanja o pokojninski reformi in o trgu dela. V minulih dneh so prvič sedli za pogajalsko mizo. Dobili smo tudi mladinskega svetovnega podprvaka v kronometru - kolesarja Mateja Mohoriča. To so nekateri poudarki tokratnega pregleda dogodkov iz Slovenije.

CERKEV

Ob 150. obletnici smrti blaženega Slomška

V stolni cerkvi v Mariboru so se na današnjo Slomškovo nedeljo in jutrišnji god blaženega škofa pripravljali z devetdnevnico. Vsak večer so imeli molitveno uro, ki ji je sledila sveta maša. Molitveni nameni so bili povezani s potrebami krajevne Cerkve: za domovino in čas v katerem živimo; za svetost poklicanih in nove duhovne poklice; za družine in veselje ter odprtost do življenja; za novo evangelizacijo ter blagoslov Slovenskega pastoralnega načrta. Pripravo na praznik so zaznamovali tudi dogodki v krajih, ki jih je obiskoval Slomšek. V sredo, 19. septembra, ob 13. obletnici obiska blaženega Janeza Pavla II. v Sloveniji in beatifikacije škofa Slomška je bila v SNG Maribor akademija z naslovom Čujte zvoniti. Slavnostni govornik je bil akademik dr. Jože Trontelj - predsednik SAZU. Dan zatem so na Ptujski gori ob obletnici zadnjega obiska škofa Slomška na tem milostnem kraju pripravili koncert, ki mu je sledila sveta maša nadškofa Turnška. Slovesnost so pripravil tudi v Rogaški Slatini, kjer stoji zadnja cerkev, ki jo je Slomšek blagoslovil pred svojo smrtjo. Na pomen praznovanja dogodkov, ki so povezani z blaženim Slomškom, je v posebni izjavi spomnil tudi njegov sedmi naslednik mariborski nadškof Marjan Turnšek, ko je dejal: „S slovesno akademijo v mariborskem hramu gledališke umetnosti, na obletni dan Slomškove beatifikacije, poživljamo dolžen spomin na velikega Slovenca – moža kulture, ki je povzdignil »liko in ceno slovenščine«; pred njegovo stolnico pa se na Slomškovo nedeljo naj v vrhuncu bogoslužnega slavja v nebeške višave dviga naša hvaležnost za prvega škofa v Mariboru in prvega blaženega v samostojni Sloveniji, da bo njegova priprošnja še naprej naša trdna opora pri iskanju poti nove evangelizacije, katere zavetnik je, in pri osebnem uresničevanju svetosti.

Vsem, ki vam bl. škof Slomšek kaj pomeni, želim lepe praznične dni ob obhajanju 150-letnega spomina na njegovo blaženo smrt!“

Praznovanje se nadaljuje tudi ta konec tedna in na jutrišnji god blaženega Slomška. O tem pa prihodnjič.

31. festival mladih v Stični

Minula sobota je bila zaznamovana s Stično mladih 2012. Tokratni 31. festival z geslom Veselite se v Gospodu zmeraj!, je v cistercijansko opatijo privabil več kot pet tisoč mladih iz Slovenije in zamejstva. Izbirni program z delavnicami za različne starostne skupine se je začel že dopoldne. Gost letošnje Stične je bil nekdanji londonski gangster John Pridmore, ki po spreobrnjenju pričuje o prijateljstvu z Jezusom. Vrh srečanja pa je bila popoldanska sveta maša z navdušenim petjem mladih ob spremljavi „Stična benda“. Ob koncu festivala so se organizatorji strinjali, da program Stične mladih mladim ponuja izkušnjo, da je veselje prisotno tudi tam, kjer ga na prvi pogled ni prepoznati.

Kraljica Poljakov v Sloveniji

Milostna podoba Čenstohovske Marije, ki je na šestmesečnem romanju "Od oceana do oceana", se je v minulih dneh mudila v Slovenijo. Na pot je krenila junija v Vladivostoku na obali Tihega oceana, sklenila pa ga bo za božič v Fatimi ob Atlantiku. V tem času bo obiskala 23 držav. Namen romanja je obramba življenja, zakonske zveze in družine. Romanje je največje v zgodovini in pri njem sodelujeta katoliška in pravoslavna Cerkev. Pot po Sloveniji je začela minuli ponedeljek v Lendavi, kjer jo je sprejela madžarska skupnost in ta dan obiskala še Mursko Soboto, Gornjo Radgono, Lenart, Ptuj, Starše. Prvi večer se je ustavila v Mariboru, kjer je prenočila. Drugi dan se je odpravila proti Kopru in se vmes ustavila v Slovenski Bistrici, Slovenskih Konjicah, Celju, Petrovčah, Šempetru pri Celju, Domžalah, Bevkah, na Vrhniki, v Logatcu, Postojni, Bertokih, Piranu in Portorožu. Prenočila je na Markovcu in naslednje jutro obiskala koprsko stolnico. Opoldne so jo pričakali v Ljubljani, kjer je ostala do naslednjega dopoldneva, zatem se je odpravila skozi Grosuplje in Trebnje proti Novem mestu in nato do Bregane, kjer so jo prevzeli hrvaški verniki.

POLITIKA IN GOSPODARSTVO

Na političnem prizorišču je bilo v minulem tednu največ pozornosti namenjene reševanju bank in reformam. Medtem ko se s poročili o stanju bank, v katerih zeva štiri milijarde globoka luknja, že ukvarjajo tožilci in kriminalisti, so se pogajanja o reformah začela na ekonomsko-socialnem svetu. Vlada želi, da bi pokojninsko reformo in reformo trga dela v državnem zboru sprejeli do konca leta. Predlog proračuna za leto 2013, ki se ga je lotila minuli četrtek, predpostavlja spremembe, ki jih reformi prinašata, saj brez tega ne bo mogoče doseči predvidenega primanjkljaja, ki naj bi se znižal pod mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda.

Pokojninska reforma

Socialni partnerji so se sredi tedna zbrali na prvem krogu pogajanj o pokojninski reformi. Predstavniki sindikatov menijo, da bo besedilo mogoče še v marsičem spremeniti. Po besedah Lučke Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov je v predlog vstavljenih kar nekaj njihovih zahtev. Že pred pogajanji je Drago Lombar iz konfederacije Neodvisnost dejal, da sindikati vztrajajo pri pokojninski dobi, ki bi bila za žensk 38 let, in ne 40, kot predlaga vlada. Predstavniki delodajalcev poudarjajo, da je sprejetje reforme nujno. Minister za delo Andrej Vizjak ni želel odgovoriti na vprašanje, katere so tiste točke, pri katerih vlada ni pripravljena popuščati, upa pa na dober konec. Pogajanja se bodo nadaljevala v prihodnjih dneh in tednih.

Da je vladni predlog reforme zelo podoben tistemu, ki ga je stranka SDS pomagala zrušiti na referendumu, je včeraj zavrnil premier Janez Janša. V sklopu obiska na Koroškem je v pogovoru za regionalno televizijo VTV o pokojninski reformi dejal, da sami ne predlagajo zgolj popravkov, pač pa očiščenje pokojninskega sistema, druga velika razlika pa je, da bistvo njihovih popravkov ni v podaljšanju starostne meje, pač pa v podaljšanju dejanske delovne dobe. Vesel je tudi, da je sindikalna stran napovedala, da se je o predlogu pripravljena pogovarjati.

Svoje stališče o pokojninski reformi pa je vladi in poslancem poslalo društvo za družini naklonjeno družbo Družinska pobuda. V društvu menijo, da je predlog reforme proti-družinski. Namesto, da bi povečeval spodbude za starše, té zmanjšuje in ukinja, tako da bi starši, podobno kot pri varčevalnem zakonu, izgubili več kot drugi zavarovanci. Poleg tega očetje nimajo pravice do znižanja upokojitvene starosti na račun otrok, kar v društvu ocenjujejo kot strokovno povsem zgrešeno. Ugotovitvam in predlogom Družinske pobude se je pridružila tudi Civilna iniciativa za družino in pravice otrok.

Reforma trga dela

Pred koncem tedna so socialni partnerji zagrizli še v reformo trga dela. Dogovorili so se, da bodo pogajanja dvakrat tedensko, začeli pa so tudi že vsebinske pogovore. Kot kaže, bo eden najtrših orehov koncept enotne pogodbe o zaposlitvi, glede katerega imajo pomisleke tako delodajalci kot sindikati.

Minister za delo Andrej Vizjak je z izidom prvega srečanja zadovoljen. Na vprašanje, ali bo socialnim partnerjem uspelo reformo spraviti pod streho do konca leta, kot si želi vlada, je odgovoril, da upanje umre zadnje. Kot kaže, se bodo mnenja najbolj kresala pri predlagani uvedbi enotne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Medtem ko delodajalci pri njej pogrešajo več prožnosti, si sindikati želijo več varnosti. A minister odgovarja, da je oboje zagotovljeno: „Mi že poznamo danes pogodbo za nedoločen čas, samo določene elemente, ki smo jih prepoznali za koristne in ki bi vnašali določeno dodatno fleksibilnost na trg dela, pa tudi korektno varnost do zaposlenih, smo uvajali in jo uvajamo. O tem smo odprli vprašanje, o tem se bomo pogovarjali in upam, da tudi dogovorili.“ Ob tem je opozoril, da cilj, da mladi pridejo do stabilnejših zaposlitev, kar naj bi jim ta koncept omogočil, presega interese socialnih partnerjev.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj ni bil tako pozitiven. O skrbeh sindikatov glede enotne pogodbe o zaposlitvi je dejal: „To je vprašanje petih mesecev pri enotni pogodbi, ko delavec oz. delavka nima nikakršnih pravic in ga lahko delodajalec vrže na cesto ne glede na karkoli. In drugo vprašanje, da mala občasna dela niso dopustna za nezaposlene, kar bi pomenilo, da lahko delodajalci izigravajo zakonodajo in verižijo prekerne oblike dela, kar pa je za sindikate nesprejemljivo in na nek način tudi v nasprotju s tistim, kar želi Evropska unija doseči z delovnimi mesti in zaposlitvijo.“

Bolj zadovoljni kot sindikati so bili delodajalci: „Zelo sem zadovoljen, da smo se dogovorili, da pogajanj pred kamerami ne bo, da želijo vse tri strani najti nek dogovor, kompromis, ki bo vodil k temu, da bodo delodajalci lažje zaposlovali, lažje odpuščali in se lažje prilagajali trgom, in več časa posvetili ne zaposlovanju in odpuščanju, ampak iskanju novih trgov, novih proizvodov, tudi izterjavi – tudi to je danes problem,“ je dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. Po njegovih besedah si delodajalci želijo korenitih in ne samo kozmetičnih sprememb. Za to je prav gotovo potreben čas, še bolj kot to pa je pomembna pripravljenost sprejeti rešitve, je dodal. Zaradi slabega položaja slovenskega gospodarstva si teh želi čim prej.

KULTURA

Slovenski center PEN je ob stoletnici rojstva pisateljice, prevajalke in urednice Mire Mihelič pripravil spominski večer z naslovom Svet brez sovraštva. Prireditev, ki je potekala sredi minulega tedna v Cankarjevem domu v Ljubljani, je vodila publicistka Alenka Puhar, ki je letos Miheličevi posvetila obsežno monografijo Družinska slika z gospo. Po njenih besedah je Miheličeva v slovensko literaturo vnesla marsikaj novega, med drugim je tudi prva slovenska dramatičarka in verjetno edina, ki je svoj dramski tekst posvetila represiji, dogajanju v zaporu. Mira Mihelič je bila pisateljica za odrasle in otroke, dramatičarka, poznavalka položaja slovenskega meščanstva na prelomu družbene ureditve po drugi svetovni vojni, zagovornica svobode govora in človekovih pravic. Prevedla je več kot petdeset literarnih del svetovno uveljavljenih pisateljev. Desetletja je posvetila delu pri Društvu pisateljev in kot predsednica slovenskega PEN-a predstavljala slovenske pisatelje po svetu.

V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični v četrtek odprli stalno razstavo Rastoča knjiga Stična. Ta se je pridružila izvirni slovenski pobudi, ki je zaživela na Dolenjskem, in ima stalno mesto tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Projekt želi seznanjati z bogato duhovno dediščino, ki temelji na knjigi - svojevrstni blagovni znamki Slovenije - in spodbujati bralno kulturo. Cistercijanska opatija v Stični od ustanovitve naprej posveča posebno skrb knjigam, zato je že zdaj na nek način sodelovala pri tem.

Projekt Rastoča knjiga v Stični sta predstavila idejni vodja pobude Janez Gabrijelčič in avtorica stiške razstave Nataša Polajnar Frelih, ki vodi Muzej krščanstva na Slovenskem. Kot sta poudarila, je Stična s svojo opatijo, stiškimi rokopisi, muzejem in razstavami, zeliščarstvom, delovanjem številnih društev ter drugimi dosežki za Slovenijo in širši prostor pomembna v v znanstvenem in kulturnem pogledu. Poslej jo bo bogatila še stalna razstava, ki bo na enem mestu s prikazom knjig, ki so jih napisali tamkajšnji ali tam rojeni menihi, kulturniki, umetniki, gospodarstveniki in znanstveniki ter so v narodni zgodovini pustile globoko sled, prikazovala bogastvo njenega duhovnega snovanja. Zaradi prostorske omejitve so predstavili le izbor knjižnih del, razstavo pa bodo vsakoletno dopolnjevali z novimi avtorji in njihovimi knjigami. V Stični, ki želi biti tudi duhovno središče mladih, upajo, da bo se bo ob srečanju z Rastočo knjigo Stična tudi mladina navduševala nad dosežki svojih prednikov in ob njih iskala oporo za svojo življenjsko pot.

V Parku vojaške zgodovine Pivka je minule dni potekal šesti Festival vojaške zgodovine, ki je tokrat obiskovalce opozoril na ameriško vojaško pomoč Jugoslaviji v 50. letih prejšnjega stoletja. Tej temi je bil posvečen krajši simpozij, dokumentarna razstava in ameriški vojaški tabor, ki je predstavil življenje, opremo, vozila in orožje ameriških vojakov v drugi svetovni vojni. ZDA so leta 1948 Jugoslaviji namenile izjemno veliko vojaško pomoč, s katero so želele zavarovati Jugoslavijo pred vojaškim posegom s strani Sovjetske zveze ter posredno zavarovati Italijo in sredozemski prostor. Pomoč v orožju so pozneje zamolčali, saj se je Jugoslavija znova obrnila k Sovjetski zvezi. Oklepna vozila iz ameriške vojaške pomoči sicer sodijo med najdragocenejše eksponate Parka vojaške zgodovine.

ŠPORT

Kolesar Matej Mohorič je 17. septembra na svetovnem prvenstvu v Valkenburgu v kronometru mladincev osvojil srebrno kolajno. O svojem nastopu je Mohorič med drugim dejal: Občutki so fantastični. Komaj verjamem, da sem uspel osvojiti to medaljo na svetovnem prvenstvu. Moram povedati, da sem bil kar miren na kolesu ker, sem točno vedel, kolk pritiskam na pedala in da tako lahko počnem dolgo časa.)

To je največji slovenski uspeh v tej kategoriji, doslej v vožnji na čas na svetovnih prvenstvih mladincev Slovenija še ni imela kolajne.

Nogometaši Maribora so v 1. krogu evropske lige (skupina J) v domačem Ljudskem vrtu premagali grški Panathinaikos s 3:0. S tem so dosegli zgodovinsko zmago in vknjižili pomembne tri točke.