Zanimivo odkritje v Freiburgu

20. 09. 2012, 06:40 Matjaž Merljak

V slovenskem zdravniškem vestniku je bil članek o slovenskem zdravniku dr. Juriju Starovašniku, rojenem v Kamniku, ki so ga Habsburžani v času Marije Terezije poslali za profesorja na medicinsko fakulteto v Freiburg. Bil je zaslužen za izboljšanje študija medicine, bil je večkrat dekan medicinske fakultete in celo rektor univerze. Kljub visoki funkciji je ostal preprost in prijatelj revežev in sirot, ki jih je zastonj zdravil. Ko je leta 1792 umrl, ga je objokovala velika množica revežev in sirot. Njegova skrb za bolnike je lepo upodobljena na reliefu na nagrobnem kamnu, ki spada med najlepše na opuščenem starem pokopališču.

Leta 2008 je upokojeni zobozdravnik dr. Franc Zabukošek ob svojem srečanju s prijatelji iz študentskih let v Freiburgu dal pobudo, da poiščejo grob znamenitega zdravnika Starovašnika. Tako so šli dr. Zabukošek, prof. dr. Hans Volkhart Ulmer in dr. Maria Möller na staro pokopališče in si razdelili vsak en del pokopališča za iskanje groba. Iskanje ni bilo enostavno, saj je dosti spomenikov, črke pa so že težko čitljive, ker so nagrobni kamni že v slabem stanju, pa še med bombardiranjem v drugi svetovni vojni so bili poškodovani. Iskanje je bilo še toliko težje, ker je mnogo teksta, ki opisuje Starovašnikove zasluge, njegov priimek pa je bolj spodaj sredi teksta. Dr. Zabukošek in njegova žena sta nepričakovano hitro našla pravi nagrobnik.

Letos so omenjeni trije zdravniki povabili k srečanju Slovencev in Nemcev ob grobu dr. Starovašnika. Ker je bil to pri nas še počitniški čas, ni bilo mogoče zbrati večjega števila Slovencev, nekaj pa se nas je le zbralo.

O doktorju Starovašniku sta spregovorila dr. Zabukošek in prof. dr. Ulmer iz Mainza. Dr. Zabukošek je iz Kamnika prinesel malo kamnito ploščo in dva kamna iz narave, na katera je pritrjena. S pomočjo te plošče bo lažje najti grob znamenitega Slovenca Starovašnika.

Za Slovence se seveda spodobi, da ob srečanjih tudi zapojemo. Zapeli smo nam sicer neznano pesem »Ojstrica, ti moje kraljestvo«, ki opeva goro nad Kamnikom, zdravniki so se melodijo dobro naučili in smo kmalu poprijeli. Zapeli smo še pesem, »V nebesih sem doma«, ki nas iz pokopališča usmeri proti nebesom, saj je naša prava domovina v nebesih, pa naj živimo v domovini ali tujini.