Andrej NovljanAndrej Novljan
Rok MihevcRok Mihevc

Mejniki v delovanju SVS

| 24.07.2012, 07:10 Matjaž Merljak

Izseljensko društvo Slovenija v svetu (SVS) je bilo več let v anonimnosti pred slovensko javnostjo, izjema so bili cerkveni mediji. Tako je bilo do leta 1997, ko se je zgodil prvi mejnik v njegovem delovanju - sodelovanje pri Evropskem mesecu kulture v Sloveniji.

Organizatorji so želeli, da nastopijo tudi rojaki izseljenstva in društvo SVS je prvič stopilo iz anonimnosti. Naslednji mejnik v delovanju SVS je bila argentinska kriza 2001-2002, ko se je pojavila potreba po novih dejavnostih. Pred tem so v Slovenijo prihajali posamezniki, nastopili so novi profili prihajajočih.

Takrat je bilo priti v Slovenijo precej negotovo, saj nihče ni vedel, kako bo s stanovanji, službo ... Ob krizi je prišlo okoli 200 posameznikov in družin, ki jim je SVS nudila podporo. Kot sta v pogovoru za oddajo Slovencem po svetu in domovin povedala Pavlinka in Boštjan Kocmur, so Slovenci velikodušno pristopili na pomoč: „Morda država ni bila pripravljena jih sprejeti, narod pa. Streha ni manjkala nobenemu.“ Prihajale so tako družine kot mladi. Družine so potrebovale več stvari, kot tudi vpis v šole, usklajevanje programov ... Slovenske fakultete so bile zelo ekspeditivne.

Boštjan in Pavlinka Kocmur
Boštjan in Pavlinka Kocmur © Matjaž Merljak
V tistem času se je pripravljal zakon o odnosih Slovenije s Slovenci po svetu in društvo SVS je sodelovalo pri tem. Prihodi se še pojavljajo, a v manjšem obsegu. Zdaj se oglasita ena ali dve družini na leto, mladina pa se odloča študirati v Sloveniji. Maturantje pridejo vsako leto na zaključni izlet v Slovenijo. Trije do pet na generacijo se po nekaj letih odločijo za preselitev v Slovenijo.

Tretji mejnik v 20-letnem delovanju društva SVS je bil leta 2005, ko je bilo 60 let konca vojne. Izseljenci izhajajo iz tega tragičnega trenutka zgodovine. Rojeni so drugod, a pripadajo Sloveniji. Pomembno je bilo, da se z žalostjo spomnijo. Ob tem jubileju je na prireditvi v Cankarjevem domu nastopal zbor Korotan iz Clevelanda, ki je prvič predstavil svojo himno – Pozdravljena zemlja Metoda Milača, ki je bil tudi prisoten ob tem praznovanju. Zbrane je nagovoril takratni predsednik vlade Janez Janša.

Na spominski slovesnosti je nastopila tudi gledališka skupina San Justo iz Argentine.

SVS je ves čas skrbela, da smo tudi v Sloveniji bili deležni kulturnih gostovanj. Tudi ob 20-letnici so pripravili večer Srečanje dveh svetov, kjer so nastopali glasbeniki, ki so rojeni v Argentini. Več kulturnih in gledaliških skupin ter zborov je v teh letih prišlo v Slovenijo. Namen teh gostovanje je bil doživeti Slovenijo in jim omogočiti tesen stik z domovini.

V Sloveniji je veliko zanimanje ob gostovanjih iz tujine, kakšno pa je povpraševanje pri zdomcih in izseljencih? Ansambli, manjše zasedbe, predavatelji ... so iskani predvsem ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika. Slovenske katoliške misije zelo negujejo te praznike.

V teh dneh so mladi v Sloveniji, maturantje iz Argentine in Kanade. Okoli 1000 maturantov je vseh teh letih videlo domovino. Letos jih je 61, pet let so se odrekali in poleg gimnazij obiskovali slovenski srednješolski tečaj. Mladi so čedalje bolj povezani s Slovenijo, čeprav so iz mešanih zakonov. Učijo se slovenskega jezika.

Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA) Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA)

Charlie Kirk kot glas razuma v tem zmedenem svetu

Združene države Amerike je včeraj pretresel uboj Charlieja Kirka - konservativnega komentatorja in spletnega vplivneža, ki so mu sledili predvsem mladi. Med njegovim nastopom na univerzitetnem ...

Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA) Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA)

Vladimir Putin se boji konca vojne v Ukrajini

Najboljša pot do prekinitve ognja v Ukrajini vodi prek spremembe režima v Kremlju. To je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj znova poudaril politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. ...

dr. Aleš Maver (photo: STA) dr. Aleš Maver (photo: STA)

Je Slovenija poskusni zajec Evropske unije?

Na Bližnjem vzhodu ne izraelska ne palestinska stran ne kažeta posebne pripravljenosti za iskanje trajnega miru. To je za naš radio ugotavljal politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver.