Radio Ognjišče
Blaž LesnikBlaž Lesnik
Mark GazvodaMark Gazvoda
Petra StoparPetra Stopar

SVS nastala iz potreb časa

Matjaž Merljak

Kot so se konec 80-ih let prejšnjega stoletja dogajale spremembe na vseh področjih slovenske družbe, so se tudi v izseljenstvu. Rojaki so želeli znova obiskati domovino in v njej spregovoriti. Iz teh potreb je leta 1991 začelo delovati Izseljensko društvo Slovenija v svetu (SVS). O začetkih smo se v oddaji Slovencem po svetu in domovini pogovarjali z ustanoviteljema društva, zakoncema Pavlinko in Boštjanom Kocmurjem.

Leta 1991 sta se sogovornika preselila v domovino. Nanju so se obračali pri postopkih pridobivanja slovenskega državljanstva. Izkazala se je potreba po društvu. To so bili začetki - brez finančnih sredstev, ampak z veliko moralno oporo.

Prvi poglavitni namen je izhajal iz potreb: organizacija obiska (prevoz, nastanitev, prehrana) maturantov iz Argentine. Podpore slovenske države ni bilo, sodelovala pa je lokalna skupnost.

Boštjan in Pavlinka Kocmur
Boštjan in Pavlinka Kocmur © Matjaž Merljak
V Slovenijo so prišli tudi pevski zbor in druge kulturne skupine. S tem je postajala poglavitna naloga, da so izseljenci sami v Sloveniji spregovorili. Ob tem so se spremenili iz etnološkega objekta v subjekt, ki je bil del narodovega telesa.

Iz te potrebe so nastajali tabor. Prvi je bil leta 1994, tri leta po začetkih društva. To se je nadaljevalo do leta 2005, ko je bila v svojih aktivnih nastopih prisotna prva generacija. Izpovedi so se spremenile v tematske potrebe. Zdaj je prisotna druga in tretja generacija, kjer želijo približati Slovenijo, zato so recimo letos tabor pripravili kot srečanje, piknik na Veliki planini.

Včasih so v Slovenijo prihajali otroci Slovencev, danes so to njihovi vnuki. Ker se generacije spreminjajo, se tudi dejavnost društva spreminja. Rojaki si želijo druženja, tudi prek športa. Pozna pa se razlika v znanju slovenskega jezika.

Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc) Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc)

Velika sobota: Več kot le blagoslov jedil

Čeprav v naši kulturi veliko soboto pogosto povezujemo predvsem s hrano in blagoslovom jedil, celjski škof Maksimilijan Matjaž poudarja, da so ti običaji zunanji izraz globlje praznične ...

Vstajenska procesija (photo: Rok Mihevc) Vstajenska procesija (photo: Rok Mihevc)

Velika noč Gospodovega vstajenja

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, ker ta dan praznujemo največji čudež in temelj naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Letos bomo veliko noč obhajali 5. aprila 2026.

Avdio player - naslovnica