SVS nastala iz potreb časa
| 23.07.2012, 11:02 Matjaž Merljak
Kot so se konec 80-ih let prejšnjega stoletja dogajale spremembe na vseh področjih slovenske družbe, so se tudi v izseljenstvu. Rojaki so želeli znova obiskati domovino in v njej spregovoriti. Iz teh potreb je leta 1991 začelo delovati Izseljensko društvo Slovenija v svetu (SVS). O začetkih smo se v oddaji Slovencem po svetu in domovini pogovarjali z ustanoviteljema društva, zakoncema Pavlinko in Boštjanom Kocmurjem.
Leta 1991 sta se sogovornika preselila v domovino. Nanju so se obračali pri postopkih pridobivanja slovenskega državljanstva. Izkazala se je potreba po društvu. To so bili začetki - brez finančnih sredstev, ampak z veliko moralno oporo.
Prvi poglavitni namen je izhajal iz potreb: organizacija obiska (prevoz, nastanitev, prehrana) maturantov iz Argentine. Podpore slovenske države ni bilo, sodelovala pa je lokalna skupnost.
V Slovenijo so prišli tudi pevski zbor in druge kulturne skupine. S tem je postajala poglavitna naloga, da so izseljenci sami v Sloveniji spregovorili. Ob tem so se spremenili iz etnološkega objekta v subjekt, ki je bil del narodovega telesa.
Iz te potrebe so nastajali tabor. Prvi je bil leta 1994, tri leta po začetkih društva. To se je nadaljevalo do leta 2005, ko je bila v svojih aktivnih nastopih prisotna prva generacija. Izpovedi so se spremenile v tematske potrebe. Zdaj je prisotna druga in tretja generacija, kjer želijo približati Slovenijo, zato so recimo letos tabor pripravili kot srečanje, piknik na Veliki planini.
Včasih so v Slovenijo prihajali otroci Slovencev, danes so to njihovi vnuki. Ker se generacije spreminjajo, se tudi dejavnost društva spreminja. Rojaki si želijo druženja, tudi prek športa. Pozna pa se razlika v znanju slovenskega jezika.