Od petka do petka: 6. - 13. julij 2012

| 15.07.2012, 06:24 Matjaž Merljak

Obisk nadškofa Denisa Harta iz Melbourna v Avstraliji, peticija za odpravo državnega financiranja katoliške Cerkve in ostalih verskih skupnosti, podatki skrbnega pregleda v Novi Ljubljanski banki, Slovenski državni holding in osvojitev nogometnega superpokala Mariborčanov, so zaznamovali dogajanje minulega tedna.

Cerkev

V minulih dneh se je v Sloveniji mudil nadškof Denis Hart iz Melbourna v Avstraliji. Minulo soboto je pri Mariji Pomagaj na Brezjah daroval sveto mašo, pri kateri so se zbrali avstralski Slovenci. Nadškof Hart je poudaril, da je Marijina priprošnja zelo močna, saj je prav ona v polnosti uresničila božji načrt v svojem življenju. Prosil je tudi za mir in blaginjo v Sloveniji in Avstraliji, pohvalil pa je tudi lepote naše domovine. Dan pred tem pa se je nadškof Hart srečal s predsednikom Slovenske škofovske konference, nadškofom Antonom Stresom. Govorila sta predvsem o dobrem sodelovanju slovenskih izseljeniških duhovnikov s Cerkvijo v Avstraliji in tudi o katoliškem šolstvu. Nadškof Stres je po srečanju za naš radio pojasnil, da je nadškof Hart spomnil, da v njegovi nadškofiji živi približno 9000 Slovencev. Po besedah nadškofa Stresa je gost tudi sicer poudaril, da je Avstralija dežela, kjer živi veliko priseljencev, tudi iz Slovenije. Veseli ga, da se vsi ti priseljenci katoliške vere odlično vključujejo v življenje Cerkve. Nadškof Hart je ob svojem obisku daroval tudi sveto mašo na Sveti Gori.

V minulem tednu je odmevala razprava o peticiji za odpravo državnega financiranja katoliške Cerkve in ostalih verskih skupnosti. Obravnavala jo je parlamentarna komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Razprava je bila precej ostra, na njo pa se je za naš radio odzval predsednik Slovenske škofovske konference, nadškof Anton Stres. Kot je dejal, je takšna razprava v parlamentu posledica večmesečne sovražne kampanje, za katero stoji tako imenovana Koalicija za ločitev Cerkve in države. Nadškof Stres je poudaril, da gre pri peticiji, s katero želijo udejanjiti 7. člen ustave, ki govori o ločitvi Cerkve in države, s tem pa naj bi prepovedali vsakršno subvencioniranje in financiranje tako katoliške Cerkve kot ostalih verskih skupnosti, za čisto navadno laž in zavajanje. Dodal je, da je njihova razlaga ustave popolnoma napačna: „Znano je, kdo v naši državi razlaga ustavo. Ustave ne razlagajo na verodostojen in dokončen način gospod Vlado Began in podpisniki te peticije. Ustavo v Republiki Sloveniji na verodostojen način razlaga ustavno sodišče, ki je v najmanj treh odločbah, tudi v zadnji, ko je šlo za vprašanje zakona o verski svobodi, jasno odločilo, da financiranje ali pa, na primer, subvencioniranje določenih dejavnostih neke verske skupnosti ni v nasprotju s slovensko ustavo.“ Nadškof Stres je tudi dejal, da je ločitev Cerkve od države načelo, ki je povzeto v t. i. vatikanskem sporazumu, kjer je rečeno, da sta obe, Cerkev in država, vsaka v svojem redu avtonomni in med seboj neodvisni, vendar to nikakor ne pomeni, da država ne bi smela finančno pomagati nekaterim dejavnostim Cerkve.

Politični parket

Vlada se je na četrtkovi seji med drugim seznanila s podatki skrbnega pregleda Nove Ljubljanske banke. Kot je pojasnil minister za finance Janez Šušteršič, ima naša največja banka za približno 15 odstotkov slabih terjatev, kar znaša približno milijardo in pol evrov. Rezultati skrbnega pregleda v NLB-ju so bili tudi tema srečanja koalicije tik pred sejo vlade. Predsednik SLS Radovan Žerjav je bil do rezultatov kritičen. Povedal je, da bo predlagal revizijo v banki, saj se podatki pregleda v NLB in Banke Slovenije močno razlikujejo, pri čemer gre za razlike v milijardah. Kritičen je bil tudi predsednik DeSUS Karel Erjavec. Odgovornost za razlike je pripisal ministru Šušteršiču. Vlada je sprejela tudi predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu. Po besedah ministra Šušteršiča gre za kompleksen zakon z veliko rešitvami. Na holding naj bi prenesli vse državno premoženje, pri čemer naj bi Kapitalsko družbo in Modro zavarovalnico upravljali ločeno, ter tudi slabe terjatve bank v državni lasti. Predlog zakona o državnem premoženjskem holdingu je uskladila tudi koalicija.

V zadnjem obdobju so številni mediji pisali o tem, da bi Slovenija lahko postala 6. članica evroobmočja, ki bi morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč. A kot je ob zasedanju finančnih ministrov Evropske unije minuli teden v Bruslju povedal šef evroskupine Jean-Claude Juncker, slovenska vlada nima nikakršnega namena zaprositi za finančno pomoč in poudaril, da je Slovenija sposobna napraviti korake, potrebne za reševanje izzivov, s katerimi se sooča. Enako je poudaril tudi finančni minister Janez Šušteršič in dodal, da ni razlogov za paniko. Minister je svoje kolege seznanil, da je Slovenija za eno leto zagotovila kapitalsko ustreznost Nove Ljubljanske banke ter da bo skušala ta sredstva tudi s pomočjo zasebnih vlagateljev povrniti in zagotoviti trajen kapital. Poudaril je tudi, da bančni sistem ni ogrožen in da na področju javnih financ izvajajo predvidene reforme.

Našega bančnega sistema se je dotaknil tudi direktor urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle. Ocenjuje, da postaja vse bolj omejujoč dejavnik morebitnega okrevanja. Pojasnil je, da se je obseg slabih terjatev v zadnjih mesecih še povečal. Tudi Vasle je prepričan, da lahko Slovenija v tem trenutku sama reši svoje težave. Na njegovem uradu za zdaj tudi ostajajo pri svoji spomladanski napovedi, da se bo bruto domači proizvod letos predvidoma skrčil za približno odstotek. Vasle ob tem opozarja, da bi se to jeseni lahko spremenilo, če se bodo gospodarske razmere v mednarodnem okolju in na finančnih trgih čez poletje dodatno zaostrile.

Družba

V minulem tednu je Slovenijo zajelo več neurij. Močan dež s točo je v številnih krajih po državi poplavil večje število objektov in podiral drevesa. Največ škode je neurje povzročilo v Ljubljani, Bovcu, Prekmurju in na mariborskem območju. V Bovcu so morali tamkajšnji gasilci odstranjevati tudi naplavljeno točo na ulicah. Zavarovalnica Triglav je po nalivih prejela večje število prijav škod. V največji slovenski zavarovalnici ocenjujejo, da je neurje povzročilo za približno 2,5 milijona evrov škode na vozilih in 1,5 milijona evrov škode na objektih.

Na ministrstvu za delo upajo, da bodo ukrepi na trgu dela pokazali rezultate in da se brezposelnost v Sloveniji v drugem polletju ne bo močno zvišala. Tako bi ta konec leta bila na enaki ravni kot v začetku leta. V prvem polletju se je sicer registrirana brezposelnost znižala, a je bilo po drugi strani manj tudi prostih delovnih mest, ugotavlja minister za delo Andrej Vizjak, ki pri napovedi gibanja brezposelnosti do konca leta ni pretirano optimističen. V polletju je bilo sicer v povprečju registriranih 110 tisoč 562 brezposelnih, kar je 1,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Junija je bilo na zavodu prijavljenih 105 tisoč 630 brezposelnih ali 1,1 odstotka manj kot maja letos.

V enotah intenzivne terapije na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so že tretjič v štirih letih stavkale srednje medicinske sestre. Razlog za stavko so bile nepravilnosti po prevedbi v nov plačni sistem v letu 2008. Jedro spora pa so bila napredovanja. Stavka je potekala na deloviščih, srednje medicinske sestre pa so opravljale samo osnovna dela, ki zadevajo srednje medicinske sestre, posegov v telo pa niso opravljale, saj so to pristojnosti diplomiranih sester. Delo v času stavke je potekalo nemoteno, za bolnike pa je bilo ustrezno poskrbljeno. Stavko so sestre končale dan kasneje, saj je vodstvo ljubljanskega kliničnega centra sklenilo, da bo začasno poplačalo napredovanja. Minister za zdravje Tomaž Gantar je konec stavke označil za razumno odločitev, rešitev pa se mu zdi dobra.

Šport

Nogometaši Maribora so ob začetku nove sezone v domačem Ljudskem vrtu v tekmi superpokala premagali Olimpijo z 2:1 in tako osvojili prvo lovoriko v novi sezoni. Mariborčane je v vodstvo popeljal Filipović v 27. minuti, izenačil je Ivelja v 50., zmagoviti zadetek pa je v 78. minuti dosegel Ibraimi.

Odigrane pa so bile tudi že povratne tekme 1. predkroga kvalifikacij za evropsko ligo. Nogometaši ljubljanske Olimpije so s 3:0 premagali luksemburški Jeunesse Esch. Prva tekma se je prav tako končala s 3:0. Za Ljubljančane so zadeli Bešić v 25., Sretonović v 38. in Omladič v 66. minuti. Olimpija se bo v 2. predkrogu pomerila z norveškim Tromsojem. Nogometaši Mure 05 so premagali azerbajdžanski Baku z 2:0. Na prvi tekmi sta se moštvi razšli z neodločenim rezultatom 0:0. Za Muro, ki se bo v 2. predkrogu pomerila s CSKA-jem iz Sofije, sta zadela Eterović v 26. in Fajić v 83. minuti. Nogometaši Celja pa so izgubili z moldavsko Dacio Kišinjov z 0:1. Prvo tekmo v Moldaviji so dobili igralci Dacie prav tako z 1:0 in se s skupnim izidom 2:0 uvrstili v 2. predkrog.