V parlamentu o sodelovanju z manjšinami
| Matjaž Merljak
V ponedeljek, 9. julija 2012, je v Državnem zboru v Ljubljani potekal posvet na temo »Program evropskega teritorialnega sodelovanja – Slovenija in sosednje države: razlike v poročanju na konkretnih primerih«. Organizatorja posveta sta bila Komisija Državnega zbora RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Kot je zapisano v sporočilu za javnost, je bila na posvetu dana posebna pozornost administrativnim oviram na področju poročanja organom upravljanja z operativnimi programi čezmejnega sodelovanja o izvajanju projektov, v katerih sodelujejo tudi gospodarske organizacije avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah.
Čezmejno sodelovanje je s projekti EU v zadnjih 15 letih omogočilo razvoj znanja in pridobitev dodatnih finančnih sredstev organizacijam avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah ter italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. Kljub temu pa se upravičenci do koriščenja evropskih sredstev med pripravo in izvajanjem srečujejo z vrsto problemov. Kot so opozorili partnerji projektov iz vrst avtohtone slovenske narodne skupnosti gre žal trend v smer vedno bolj velikih in zahtevnih projektov ter večje birokracije, tako da organizacije in društva v zamejstvu niti kadrovsko niti strokovno ne morejo več tekmovati s profesionalnimi agencijami, ki pripravljajo projekte, iščejo projektne partnerje in jih potem prodajajo projektnim nosilce. Drugi problem pa je delež lastnih sredstev, ki jih organizacije avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, nimajo.
Glede na to, da se sedanja finančna perspektiva 2007 -2013 izvajanja projektov operativnih programov čezmejnega sodelovanja zaključuje, je bilo na posvetu govora tudi o dosedanji uspešnosti projektov ter priložnostih in izzivih, ki jih lahko prinese nova finančna perspektiva.
Na koncu posveta so bili sprejeti zaključki, v katerih so udeleženci ugotovili, da na področju izvajanja projektov operativnih programov čezmejnega sodelovanja Slovenije s sosednjimi državami, financiranimi s sredstvi EU, obstajajo določene ovire, ki zmanjšujejo učinkovitost izvajanja projektov. Administrativne ovire in bremena, ki obstajajo na tem področju bi morale postati del vladnih programov o zmanjševanju administrativnih ovir in zniževanju administrativnih bremen. Prav tako so se udeleženci posveta strinjali, da morajo imeti gospodarske organizacije avtohtone slovenske narodne skupnosti posebno vlogo v projektih operativnega programa čezmejnega sodelovanja tudi v prihodnji finančni perspektivi po letu 2013, saj lahko pomembno prispevajo k razvoju obmejnih območij, na Sloveniji pa je, da ustrezno postavi prioritete takšnega sodelovanja.
