Izšla Mladika št. 5

11. 07. 2012, 15:32 Matjaž Merljak

Na začetku meseca je zagledala luč julijska številka mesečnika Mladika. Reviji, ki nosi na platnici sliko letošnjega nagrajenca nagrade Vstajenje Marjana Pertota, je priložen bilten s programom letošnjih 47. študijskih dnevov Draga 2012, ki bodo potekali na Opčinah pri Trstu od 31. avgusta do 2. septembra.

Uvodnik v julijsko Mladiko je napisal pisatelj Alojz Rebula. V članku z naslovom »Si ti, France Prešeren, Nemec, ki je govoril in pisal slovensko?« se pisatelj Rebula navezuje na članek, objavljen pred nedavnim v Primorskem dnevniku, kjer se je o izvoljenem slovenskem županu pisalo kot o dvojezičnem županu. Pisatelj Rebula se v uvodniku sprašuje, od kod izvira ta »deklasacija narodne zavesti«. Odgovarja, da bi težko to nastalo na bazovski gmajni. V tem pojavu vidi raje domislico slovenske levice, ki ob pomanjkanju lastne identitete išče pomožne ideje, na kar spominja tudi izjava Janeza Stanovnika na prvomajski priredtvi »smrt rasizmu«, ki je zamenjala stari »smrt fašizmu«. Slovenci niso nikoli zganjali rasizma, morda bi bili rasisti, ko bi Italijanom v Kopru rekli, da so Slovenci, ki govorijo italijansko ...

V rubriki literatura so objavljene novela Tanje Vamberger Obtožnica Karoline Trampuš, ki je prejela tretjo nagrado za prozo na 40. literarnem natečaju revije Mladika, pesmi Križ, Pred obličjem in Tišina Sebastijana Valentana, ter cikel pesmi Mama Dominiquea Reščiča, ki je prejel drugo nagrado za poezijo na 40. literarnem natečaju revije Mladika. Irena Žerjal objavlja peti del romana Peta Avenija in smrtne zagate z naslovom Živahnost pod nebotičniki. V spominih na življenje v Nemčiji je objavljeno novo nadaljevanje z naslovom Sreča v nesreči, v kateri se avtor Peter Merkù spominja službenega obiska na Kanarskih otokih. Sledi zapis Tomaža Simčiča o Dveh vtisih s slovenske glasbene scene, in sicer o uprizoritvi Kogojevih Črnih mask in Finalu za veliko zborovsko nagrado Evrope 2012 aprila v Mariboru. Od istega avtorja je tudi članek Zvoki od manjšin o srečanju šol jezikovnih skupnosti, živečih na ozemlju Italije, ki je potekalo konec maja v Apuliji. To je področje, kjer se je do danes ohranila t. i. »lingua grika«, arhaično anrečje, ostanek grškega jezika z elemetni klasične grščine.

Postumno je objavljen avtobiografski zapis župnika Viljema Žerjala, ki ga je leta 2010 izročil sobratu Tavanu za objavo v tisku.

Borut Rutar, avtor knjige Krik mačehe, razčlenjuje bistvene podatke v zvezi z narodno vstajo TIGR-a med letoma 1938–1940.

V rubriki Umetnost na Slovenskem avtorica Mojca Polona Vaupotič piše o tako imenovanem Celjskem stropu, ki se nahaja v osrednji dvorani stavbe Stare grofije v Celju in je svojevrsten biser v slovenski umentnosti, saj je osamljen primer profanega slikarstva na prehodu iz renesanse v zgodnji barok.

V reviji je še poročilo o delovanju Društva slovenskih izobražencev in Knjižnice Dušana Černeta.

Mladinska priloga Rast objavlja uvodnik Jerneja Ščeka z naslovom Mi smo tu. Julija Berdon piše o vedno bolj popularnih resničnostnih šovih, Neža Kravos v članku Laž ima kratke noge razkriva, kako odkrijemo, če naš sogovornik laže, Irene Cossuta je avtorica kratke zgodbe Skrivnosti vetra, Nika Čok ja napisala razmišljanje Ob hudi preizkušnji. Mladi pišejo tudi o uspešni predstavi gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba, katere premiera je bila pred kratkim, z naslovom Soba št. 13.