Škof Metod Pirih
Škof Pirih: Država je dolžna popraviti krivice, ki jih je storila prejšnja nedemokratična oblast
Slovenija Izidor Šček
Na Lajšah nad Cerknim je bila včeraj spominska slovesnost za žrtve druge svetovne vojne in komunistične revolucije. Slovesno somaševanje je vodil upokojeni koprski škof Metod Pirih. Dejal je, da sta naše javno mnenje ter pouk zgodovine v šoli še danes v veliki meri pod vplivom prejšnje ideologije. „Katoliška Cerkev je desetletja veljala za najnevarnejšega notranjega sovražnika. Oblast je Cerkev preganjala in omejevalna njeno delovanje,“ je povedal škof.
Z učlovečenjem Božjega Sina se je začelo uresničevati odrešenje, ki je hkrati sprva med Bogom in človeštvom, je na Lajšah nad Cerknim dejal škof Pirih. Dodal je, da je Jezus Kristus roka, ki jo Bog ponuja slehernemu človeku, je pot po kateri pride resnični mir. „Zato so taki shodi kot je današnji poziv, da se spravimo z Bogom in tudi med seboj. Sprava z Bogom ni mogoča, če je ne spremlja sprava z ljudmi.“
Tudi letošnja spominska slovesnost je bila namenjena vsem žrtvam okupacije in revolucije na Primorskem pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. Zato je škof spomnil, da se je po prvi svetovni vojni začel velik ideološki spor med katoličani in marksistično usmerjenimi komunisti. To pa je po izbruhu druge svetovne vojne povzročilo eno najtežjih zgodovinskih obdobij. „Iz ene strani so jim okupatorji grozili z uničenjem in številni med njimi so se, vede ali nevede, da je osvobodilno fronto vodila komunistična partija, iz iskrenega domoljubja vključili v partizansko gibanje. Po drugi strani pa je osvobodilna fronta, zlasti v tedanji ljubljanski pokrajini začela izvajati revolucionarni teror nad vodilnimi katoličani, ki so bili idejni nasprotniki komunizma. To je izsililo legitimno samoobrambo, vendar je hkrati tudi povzročilo bratomorno državljansko vojno. Ta je velikokrat razdvojila celo posamezne družine in soseske ter pomnožila gorje našega ljudstva.“
Škof Pirih je na Lajšah, kjer je bilo februarja 1944 umorjenih 14 ljudi, med njimi tudi dva duhovnika (Sluga in Piščanc) še dejal: „Proti koncu druge svetovne vojne so se zmagovalci kruto maščevali nad svojimi idejnimi in političnimi nasprotniki in našo domovino posejali z množičnimi grobišči.“
Žrtve na Lajšah še do danes niso deležne najosnovnejšega človeškega dostojanstva, ki ga dolgujemo mrtvim, je bil kritičen Pirih. Vprašal se je, kdaj bo prišlo do tega, da bomo po naši breznih odkrivali pobite in umrle ter jih dostojno in človeško pokopali. „Naše javno mnenje ter pouk zgodovine v šoli je še danes v veliki meri pod vplivom prejšnje ideologije. Ljudje, ki se niso strinjali z vladajočo ideologijo so bili preganjani, zapostavljeni, neenakopravni, ponižani in drugorazredni državljani. Katoliška Cerkev je desetletja veljala za najnevarnejšega notranjega sovražnika. Oblast je Cerkev preganjala in omejevalna njeno delovanje.“
Upokojeni koprski škof je nato spomnil na številna opravičila, ki so jih po drugi svetovni vojni, tudi zaradi napak katoliške Cerkve, izrekli ljubljanski škofje ter spomnil na opravičilo vseh slovenskih škofov ob začetku novega tisočletja. „Ko bo to storila še druga stran, državna stran bo slovenski narod lahko stopil v novo obdobje svoje zgodovine.“
Ob sklepu nagovora dejal, da kristjane k spravi spodbuja Jezusov nauk, zato morajo najprej prositi za odpuščanje Boga, "ki je skupni oče vseh ter smo v njem vsi bratje in sestre." „Vera in zaupanje v neizmerno Božje usmiljenje nas še posebej zavezuje, da posnemamo Boga in iz srca odpustimo vsem, ki so naši dolžniki. Na ta način bomo najbolj prispevali k s splošni spravi, ki jo zaradi med in povojnega nasilja v drugi svetovni vojni naš narod še vedno močno potrebuje. Država je dolžna popraviti krivice, ki jih je storila prejšnja nedemokratična oblast.“
